Spusti me k sebi

za

Teče naj kri!

Nekateri rimejki so dobri, drugi slabi. Spusti me k sebi ni slab rimejk Vampirske ljubezni, švedskega originala. V resnici je presenetljivo dober. Matt Reeves, režiser Pošastnega, ni le zvest originalu, ampak tudi pusti, da rimejk organsko zraste iz Amerike, in sicer tako, da je Amerika - Los Alamos leta 1983, Reaganova vojna proti »imperiju zla«, neoliberalizacija kapitalizma, razbijanje socialne države, degradiranje srednjega razreda - videti kot naravno okolje rimejka. 12-letni Owen (Kodi Smit-McPhee), sin zapite matere, dobi novo sosedo, Abby (Chloë Grace Moretz), s katero se hitro sprijatelji, pa četudi Abby ne ve, kdaj ima rojstni dan in kaj je rubikova kocka.

To, da je čudna, ga ne moti - tudi sam je čuden. Prav tako ga ne moti, da je vampirka - preživetje in občutek solidarnosti odtehtata kri. Kapitalizem je ljudem pobral vse - razen krvi. Kri je edina stvar, ki jo še lahko delijo. Owen in Abby - David Bowie in Boy George Reaganove dobe - sta tesnobna, nemočna, redkih besed: videti sta kot zgostitev vse odtujenosti, vse osamljenosti, vse negotovosti, vse somračnosti in vse kanibalske tragičnosti tiste dobe, ki je tlakovala pot v bledo, morbidno, pošastno zimo, v kateri živimo danes.
(štarta 30. decembra)