Ricky

zadržan +

Hibrid.

Francoski auteur François Ozon zna družinski kič vzeti tako zares, da vzbuja nelagodje. Spomnite se le, kako matere rečejo svojim novorojenčkom: Moj angel? Moj mali angel! Moj angelček! In res, otrok, ki se nepričakovano - in že kar »čudežno«, da ne rečem burleskno - rodi francoski delavki Katie (Alexandra Lamy) in španskemu delavcu Pacu (Sergi Lopez), dobi krila. Ne sicer bela, toda še vedno krila, tako da postane njun angel. Če je treba, poleti. Kar ne vzbuja le nelagodja, ampak tudi tesnobo, ki meji na grozo - nikoli ne veste, kam se bo zavrtel film. Zastavlja itak ista vprašanja kot grozljivke: Kdaj je materinska ljubezen prehuda? Kdaj je obsedenost s starševstvom patološka? Ali starši dovolj poznajo svoje otroke? Kdaj začne otrok umirati? Katie in Paco bi sicer raje videla, da bi bil to le njun privid, a po drugi strani: kdo pravi, da ni? Da torej »angelski« hibrid ni le magično-groteskna metafora protislovja med njunimi kičastimi fantazijami in njuno socialno deklasiranostjo?
(Kinodvor)