Zraven nas
Soseda Madžarska se naglo pogreza v avtoritarnost
© Tomaž Lavrič
»Zaradi odziva Zahoda mi ne bodo zadrhtela kolena,« je odgovoril Viktor Orban na doslej bolj ali manj blage opomine iz nekaterih članic EU zaradi nove madžarske medijske ureditve.
Orban vodi vlado in desno, nacionalistično stranko Fidesz, ki je lani po kaotični vladavini socialistov dobila dvotretjinsko večino in lahko zdaj poljubno spreminja ustavo in zakonodajo. Od takrat centralizira oblast, uprizarja množične kadrovske čistke in po vrsti odpravlja avtonomnost ali pristojnosti neodvisnih institucij od ustavnega sodišča do centralne banke. Udarila je tudi po medijih; poseben svet jim lahko naloži visoke denarne kazni, če kršijo človeško dostojanstvo, ogrožajo nacionalno varnost, ne poročajo uravnoteženo ali ne poročajo o »stvareh nacionalnega pomena«. Itd. itd. Vse to so raztegljivi pojmi, ki jih je mogoče arbitrarno razlagati. Posledica: mediji se bodo po novem šli samocenzuro in tudi cenzurirani bodo.
Fidesz, pravijo kritiki, preureja na vseh področjih državo tako, da bi lahko vladavina te stranke in Viktorja Orbana postala trajna. Madžarska naglo rine v avtoritarnost. No, ta država je s 1. januarjem prevzela predsedovanje EU.
Oblast spreminja zakonodajo legalno, toda vsebina sprememb je nedemokratična. Pisatelj in nekdanji disident Gyorgy Konrad primerja dogajanje z vzponom nacizma. Toda Madžarska ni sama, čeprav je ta čas verjetno najhujši primer v EU. Tu je razvpita Berlusconijeva Italija, Vatikan skriva škandale, na Nizozemskem in še kje se multikulturnost spreminja v svoje nasprotje, povsod se krepijo vrste nacionalistov, populistov, evroskeptikov, ksenofobov. Mnogi, z Nemci na čelu, si želijo vrnitve lastnega denarja. Evropa se spreminja, a ne na bolje.
OVSE, organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, je že dalj časa opozarjala, da Fideszovo medijsko ureditev poznajo le v diktatorskih državah. Toda EU je tiščala glavo v pesek. Razlogi za njeno medlost so različni: boji se ostrega spora, boji se tudi, da bi ekonomsko načeta Madžarska postala problem za vso Unijo - reševanje krize ima prednost pred demokracijo. Orbanu koristi tudi spomin na spodletelo akcijo EU proti Avstriji pred desetimi leti. Pri tem je Madžarska hujša grešnica: Avstrija je takrat desnim radikalcem dovolila vstop v veliko politiko (v vlado), toda v temelje demokratične države - medijsko svobodo - ni posegla.
Nasploh so evropski mediji marsikje pod pritiskom, ki nima z njihovo deklarirano neodvisnostjo nič. Bruselj to že dolgo spregleduje in v taki svetohlinski drži ga je zdaj zalotil eklatantni madžarski primer.
Nasploh je Unija ta čas v slabem položaju. Muči jo kriza, za katero pa tičijo globlje in trajnejše težave. EU med drugim tava v blodnjakih neoliberalizacije in njenih družbenih posledic. Neoliberalizem (evropska komisija je bila v EU njegov vztrajni glasnik) je sopovzročil globalno krizo, države so jo za silo obrzdale z orjaškimi finančnimi injekcijami in zadolževanjem, zato zdaj povsod zategujejo pas, breme dolgov je tako padlo na državljane, to krepi socialne napetosti in nacionalizem, manjša zaupanje v institucije in demokracijo. Posamične družbe postajajo bolj konfliktne, to pa slabi tudi Unijo, saj domači nacionalisti in populisti nakopičeno nezadovoljstvo usmerjajo tudi proti združeni Evropi.
Skratka, cena opuščanja socialne države se kaže na zelo različnih, tudi nepričakovanih področjih.
Zdaj se povsod daje vsa prednost ekonomskim razsežnostim krize, socialne in demokratične sestavine so v ozadju. To je kratkovidno. Temeljna načela Unije, mednje pa spada tudi medijska svoboda, so prepletena celota. Če ne delujejo vsa, neizbežno trpi celota. EU si brez demokracije ni mogoče zamisliti.
Čas je za alarm. Ponavljajoče se krize, nespremenjeni model neokapitalizma, relativno zaostajanje stare celine za novimi tekmeci, pešanje resnih medijev, naraščanje populizma, nacionalizma, strahu pred priseljenci itd. lahko demokracijo polagoma ubijejo. Madžarska je nevaren simptom potuhnjene bolezni, ki napreduje.
Zato bi EU na madžarski izziv morala odgovoriti. Možnost za sankcije ima. Pravna podlaga zanje je 7. člen Lizbonske pogodbe, ki pravi, da je državo, v kateri obstaja jasna nevarnost hude kršitve skupnih vrednot, v najhujšem primeru mogoče kaznovati tudi z odvzemom glasovalnih pravic. Če bi jih Madžarski odvzeli, bi verjetno sama izstopila iz Unije - vreči iz nje je ni mogoče. Ali pa bi se pritisku vdala.
Se bo EU zganila? Njeno ravnanje, kakršnokoli že, bo pomembno ne samo za ta primer, ampak tudi za vnaprej. Varovanje demokracije v celotni skupnosti in v posamičnih članicah je ena ključnih funkcij EU. S pasivnostjo ob Madžarski to funkcijo pred očmi celotne Evrope izgublja. To se utegne pokazati kot katastrofa, tudi za Slovenijo.
Pri tem se zdi, da se bo EU prej kot zaradi obrambe demokracije zganila zaradi varstva velikih tujih korporacij na Madžarskem, ki jim je Orbanova vlada naložila poseben davek. Madžarska je živo svarilo tudi za Slovenijo. Londonski Economist opisuje razvoj pri naši sosedi takole: po padcu komunizma ni nastala široka demokratična baza. Postkomunisti in konservativci so s kampanjami sovraštva razbili kritično civilno družbo in diskreditirali parlamentarno demokracijo. Zato ni pričakovati resnega notranjega odpora. Javni mediji so pokorjeni, večina tiska je podlegla kultu močnega človeka, razširjen je izrazit nacionalizem.
Nekatere vzporednice s Slovenijo se kar vsiljujejo - naši resni mediji so ogroženi, populizem je v vzponu, kampanje sovraštva so na dnevnem redu. Nezaupanje v pravno državo in želja po redu in močnem človeku naraščata.
Seveda nimamo stranke in vsaj za zdaj tudi koalicije ne, ki bi lahko zbrala dvotretjinsko večino in začela lomastiti po Sloveniji podobno kot Fidesz po Panoniji. Toda takega razvoja ni mogoče povsem izključiti - skotili bi ga lahko nadaljevanje krize in sedanje histerično-katastrofične klime, težave EU in njena brezbrižnost do demokracije, morebiten nastanek velike koalicije z Janšo kot premierom ...
Tudi če prepleta vseh teh okoliščin ne bo, si (medijske) diktature madžarsko-slovenskega tipa ni težko predstavljati. Saj že imamo izkušnjo: naša medijska scena (in cela vrsta drugih) je bila enkrat že ustrahovana, pokorila se je sama (RTV) ali pa je bila nasilno politično podrejena (Delo). Ključni pogoj za obnovo takih razmer je vrnitev SDS na oblast. Mnogim medijem je vse do danes ostal strah v kosteh: Pahorja cefra vsakdo, ki ima minuto časa, Janšo v glavnem obravnavajo v rokavicah. Ob takem stanju duha je resen notranji odpor težko pričakovati. Zato je boljše, da mesije in trdorokci ne pridejo na oblast.
Madžarska nas opozarja tudi na to, da ne živimo v idealni soseščini. Italija in Avstrija bi radi revidirali zapuščino druge svetovne vojne, zgodovinsko prikrajšana se čuti tudi Madžarska, ki poleg tega koraka v avtoritarnost. Še najbolje shajamo ta čas s Hrvaško (naj živi arbitražni sporazum).
Seveda pa ni nujno, da imajo sosedje o nas kaj boljše mnenje kot mi o njih. Jasno je tudi, da smo bolj kot od sosedov ogroženi od nas samih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.