Črni labod

Umetnost postane umetnost šele, ko prelije kri.

»Carrie, smejali se ti bodo, smejali se ti bodo,« svari v De Palmovem šokerju Carrie mati svojo hčerko, deviško, spolno zatrto Carrie. Mati je krščanska fundamentalistka, obsedena z izvirnim grehom, krivdo in neizbežno kaznijo - svojo hčerko hoče ustvariti po svoji fundamentalistični podobi, zato jo pušča v temi. Ne pove ji niti tega, da jo slej ko prej čaka prva menstruacija. In ko Carrie kljub svarilom in prepovedim odide v maturantski disko, kjer pleše in pleše, se ji res vsi smejijo, tako da potem zapleše do krvi in smrti. Če vse to skanalizirate skozi Andersenovo pravljico o rdečih čeveljčkih, eksistencialni horror morbidnosti in gnusa (a la Zulawskega Obsedenost), Wisemanove dokumentarce o baletu (npr. La Danse) in Rdeče čeveljčke (1948), kultno mojstrovino Michaela Powella & Emerica Pressburgerja, v kateri balerina, obsedena z baletno perfekcijo in perfekcijo umetnosti, ekstatično, delirično in mazohistično pleše do krvi in smrti, dobite Črnega laboda, briljantni, spektakularno srhljivi, klinično precizni, filigransko morbidni epos o Nini (Natalie Portman), deviški, spolno zatrti balerini, ki hoče svoje totalno baletno telo prignati do perfekcije (»Hočem biti perfektna«), in njeni materi (Barbara Hershey), nekdanji balerini, ki noče, da bi se njeni hčerki smejali - med njima stojijo Thomas (Vincent Cassel), karizmatični baletni impresario, ki jo seksualizira (ne pa tudi razdeviči), odpadla primadona (Winona Ryder), ki jo »uroči«, in Lily (Mila Kunis), hedonistična rivalka z zahodne obale, baletna verzija »dekleta z zmajskim tatujem«, ki jo odpelje v disko. Nina, baletna fundamentalistka, ki jo vse bolj terorizirajo halucinacije dvojnic in stigmat, hoče dobiti glavno vlogo v Labodjem jezeru, toda trg je krut, brutalen in sadističen, konkurenca pa povsem okužena s krutostjo, brutalnostjo in sadizmom trga, ki ne pušča nobenega dvoma: če hoče Nina dobiti delo, mora biti pripravljena umreti. Vsi hočejo to vlogo, to delovno mesto - vsi bi zanj ubijali. Nina bi zanj umrla. Za svojo »stvar« so očitno pripravljeni umreti le še fundamentalisti - islamski in baletni. Oh, in rokoborci, kot je Mickey Rourke v Rokoborcu.