Deadmau5: 4x4=12

+ + + + +

Kanadski glasbenik Joey Zimmerman je vse prej kot (le) še en DJ; v bistvu se zelo distancira od njihovega dela in početja. »Ne vidim tehnične vrednosti v predvajanju dveh komadov hkrati in me to jebeno dolgočasi do solz, zato upam, da bo - z vsem dolžnim spoštovanjem - ta vrsta DJ-ev izumrla, kot so dinozavri, da bodo preprosto jebeno izginili.« K temu je še prostodušno dodal: »Bog jih varuj, oni so moji kupci številka ena, tako da ne bom žalil vsakega jebenega DJ-a.« A takrat je bilo v bistvu že prepozno za relativiziranje, toda zaradi srda in besa, ki sta ju povzročili ti izjavi, se ni zmanjšala njegova priljubljenost, ki si jo ustvarja z glasbo. Deadmau5 je bil ob koncu minulega leta številka štiri na referenčni lestvici najbolj priljubljenih DJ-ev DJ Mag, takoj za Arminom van Buurenom, Davidom Guetto in Tiëstom. Deadmau5 ima za seboj armado najrazličnejših oboževalcev, samo na Facebooku jih je več kot dva milijona. Ta 30-letnik, ki je lani nastopal na olimpijskih igrah v Vancouvru, ima kapaciteto elektronskega Midasa.

Toda sveto trojico DJ-ev pred Joeyjem je zvočno (razmeroma) lahko popredalčkati, njega pa vse prej kot to, saj ni preprost ali enoplasten. Bivši računalničar, ki je že pred desetletjem dojel možnosti kombinacije glasbe in računalnikov, je že takrat želel producirati druge glasbenike. Njegov trenutek je prišel pred štirimi leti, ko je s prvimi elektronskimi izdajami (narejenimi s programi, ki jih je pisal sam) takoj začel pritegovati pozornost in je že kakšno leto po začetku vzpona s svojimi komadi gostoval v raznožanrskih miksih in živih setih raznorodnih elektroničarjev. Tako rekoč nikoli trivialen, a zvočno nagnjen k minimiziranju. Vedno z globoko božajočim basom in ritmi, ki spretno in hitro manevrirajo, je ustvaril slog, spominjajoč na marsikaj. Tudi vizualno je kmalu ustvaril eno najmarkantnejših pojav med sodobnimi pohodniki po mešalnih mizah sveta. Deadmau5 se je poimenoval, ko je v svojem računalniku našel mrtvo miško. Nato si je izdelal in nadel masko, s katero nastopa (v javnosti). Še vedno pa je glasba tista, s katero osvaja; na 4x4=12 je naložil mešanico progresivnega house elektra, ki niti ni tako zelo house. Vmes je zasolil s trancerskimi ali tehnaškimi drobci, vseskozi pa vozi na konkretnem basu. 11 komadov v 76 minutah; začne se z udarnim elektro uvodom s hitom Some chords (sicer je že pol komadov z albuma izšlo v obliki singlov), A City in Florida odnese v tehnažo, v Animal Rights ga odnese v groovy funk, vmes navrže še desetminutno elektronsko odisejado Cthulhu sleeps ... Deadmau5 tudi v živo ne vrti ravno glasbe oziroma svojih komadov (kot tipični DJ-i), ampak jo poustvarja na računalniku. Tako zveni tudi ta album. Kot živi set, kot pravkaršnji nastop; elektronika, ki je vse prej kot le enopredalčna elektronska štanca. Dinamično.