Zlatolaska

zadržan

Hrepenenje po statusu quo ante.

V Zlatolaski, Disneyjevem 3D animiranem filmu, posnetem po sloviti pravljici bratov Grimm, nastopajo kralji in kraljice, princese in čarovnice, konji in žabe, trnje in živi pesek, romantični tatiči in rapsodični štikli hrepenenja (When Does My Life Begin?), toda glavni so lasje, dolgi, vse daljši magični lasje Zlatolaske (Mandy Moore/Nika Rozman/Katarina Bordner), ugrabljene princese, ki zelo spominja na Belle iz Lepotice in zveri, ki ne ve, da je princesa, in ki mladost preživi v stolpu, brez stika z zunanjim svetom, hja, podobno kot Natascha Kampusch, kar daje misliti, da tevtonski ugrabitelji a la Wolfgang Priklopil - ali pa Herr Fritz - niso brez avtohtonih predhodnikov. Nič, Zlatolaska je le entuziastična in himnična utrjevalka statusa quo ante: podaniki uživajo tako v tem, da so podaniki, kot v tem, da sta kralj in kraljica kralj in kraljica - le še princesi, ki ima zlato že v laseh (bogatim je res v naravi, da so bogati!), je treba dati priložnost, da uživa v tem, da je princesa. In da živi srečno do konca svojih dni. Kumbaja!