Circus Fantasticus

za +

Brez besed.

Če hočete videti film, ki vse prepušča gledalčevi domišljiji, si poglejte Circus Fantasticus, ki gre še korak dlje: gledalcu prepušča tudi vse besede. V filmu, ki se dogaja v neimenovani deželi, v neimenovanem času neimenovane vojne in med neimenovanimi junaki, slišimo sopihanje, vzdihovanje, ihtenje, jokanje, hropenje, žuborenje, žvižganje, korakanje, ropotanje, pokanje in streljanje, ne pa tudi besed. Junaki - člani samotne družine, ki jo je stresla brutalna vojaška akcija, in člani cirkuške skupine, ki je prišla mimo - namreč ne govorijo. Circus Fantasticus je film brez besed.

Morda zato, ker vojna, smrt in opustošenje jemljejo besede - ali pa zato, ker je civilizacija vse besede, te male dogovore med ljudmi, že zamudila ali porabila - ali pa zato, ker so besede že tako zlorabljene in kompromitirane, da tu nimajo kaj početi - ali pa zato, ker cirkusanti, fellinijevsko-tatijevska resnica filma, že po definiciji ne govorijo - ali pa zato, ker je nemost naravno stanje slovenskega filma (in ker je slovenski filmski jezik utopija) - ali pa zato, ker vsi filmi tako ali drugače stremijo k nemosti - ali pa zato, ker film izvirno sploh ni prišel z besedami, ampak z nemostjo, in ker ni gibalec besed, ampak gibalec slik. Circus Fantasticus je konceptualni film, ki pri svojem konceptu fanatično - da ne rečem fantastično - vztraja, pa četudi junake sam ves čas spravlja v situacije, v katerih se je besedam nemogoče izogniti, tako da se zdi, kot da so se junaki skrivaj - za našim hrbtom, za kulisami - dogovorili, da danes ne bodo govorili. Film izgleda prisiljeno in artificielno, toda nič bolj prisiljeno in nič bolj artificielno kot katerikoli žanrski film, recimo vestern, v katerem Indijanci preganjajo poštno kočijo, a streljajo na kočijaža in potnike, ne pa na konje. Če bi ustrelili konje, bi kočijo takoj ustavili, zato se zdi, kot da so se vsi skupaj skrivaj, za kuliso, dogovorili, da konjev danes - in v nobenem vesternu - ne bodo streljali. Če bi Indijanci ustrelili konje, ne bi bilo Poštne kočije, je rekel John Ford. Če bi junaki govorili, ne bi bilo filma Circus Fantasticus. Kar budi upanje: vsaj v filmih dogovori nekaj veljajo.
(Kinodvor)