Technotise: Edit in jaz

za +

Končna rešitev srbskega vprašanja.

Če hočete videti, kako bo izgledal Beograd leta 2074, potem si poglejte tole kompleksno srbsko cyberpunk animacijo: roboti pometajo ceste in sprehajajo pse, avtomobili in tramvaji letijo po zraku, med androidno plastiko in pravim mesom ni več razlike, medvedki so animatronični, vse je avtomatizirano in digitalizirano. Iztrebljevalec in Peti element sta imela prav, toda le do določene mere: sci-fi Beograd ne seže do neba niti ni zalit z večnim mrakom.

Ravno obratno: veduta samega Beograda, ujetega v skulirano »večno« svetlobo (luč na koncu tunela?), se ni spremenila. Tudi čevabdžinice in poslatičarnice so ostale. Beograd je še vedno srbsko mesto, mesto Srbov, ne pa multikulturni Babilon, kar pomeni, da ni ravno tipičen sci-fi metropolis. Beograd ujame prihodnost, toda šele ko se razsvetljensko znebi svojega atavizma (turbo, splavi in druga etno folklora so le fusnote, tako kot demonstracije 5. oktobra 2000, Rdeče baretke in Slobodan Milošević), obenem pa je potujen, toda le s tujo tehnologijo, tujimi filmi, tujimi stripi, tujimi pop žanri, predvsem z mango in animejem, potemtakem z japonsko popkulturo. Ne brez razloga: tudi v japonskih metropolisih prihodnosti, kot jih rišejo distopične mange in animeji, namreč živijo le Japonci. In tega svetovljanskega nacionalizma ne odpravi niti distopija niti virtualnost. Lahko potegneš prihodnost iz Srbije, toda ne moreš potegniti Srbije iz prihodnosti. Zato ne preseneča, da je Edit, glavna junakinja filma, študentka psihologije, ki ne more in ne more narediti izpita - s spominom ima očitno prehude probleme. Toda ko ji tehno-korporacija vgradi mikročip, se ji začne spomin vračati, pa četudi v obliki hologramsko personificiranega nezavednega, alias »podzavesti«, okej, umetne inteligence, ki je »Jaz« moškega spola - njuni disputi, rdeča nit tega filma, so po malem psihoanaliza, po malem cybersex, po malem parodija seksizma, patriarhalnosti in Boga, po malem incest in po malem halucinantni monolog nove življenjske oblike, razsvetljenega digitalnega mesa, nove hibridne identitete, končne rešitve srbske prihodnosti in srbskega vprašanja. Pravi smisel tega filma dojamete, če ga pogledate takoj za Srbskim filmom.
(Cankarjev dom)