Javne banke - v Ameriki!?

O ustanovitvi javnih bank razmišlja vse več zveznih držav v ZDA. Da davkoplačevalskega denarja ne bo več pretakala v roke zasebnikov, ki so lastniki velikih bank, prav zdaj odloča zvezna država Washington. Ustanoviti namerava sklad Washington Investment Trust (WIT), prek katerega namerava denar od svojih davkoplačevalcev »začeti uporabljati doma za podpore kmetijstvu, izobraževanju, spodbujanju razvoja skupnosti, gospodarskega razvoja, pomoč razvoju stanovanjskega sektorja in industrije«. Zdaj ima vse svoje račune pri zasebni Bank of America, ki dobičke od obračanja tega denarja razdeli med svoje delničarje, zato jih davkoplačevalci iz Washingtona »nikoli ne vidijo«. Predlagatelji javnih bank imajo zelo prepričljiv zgled - zvezno državo Severna Dakota in njeno javno banko Bank of North Dakota, ki je zdaj edina javna banka v ZDA.
Gibanje za preselitev denarja državljanov iz velikih bank na Wall Streetu v majhne lokalne banke in gibanje za ohranitev davkoplačevalskega denarja doma v lastni zvezni državi se ni začelo šele letos. O tem je v ZDA potekala razprava že vse lansko leto. Mestni svet v Los Angelesu je recimo že v začetku marca lani soglasno sprejel sklep, da davkoplačevalski denar nalagajo le v bankah, ki lahko dokažejo, da pomagajo družinam ostati v svojih domovih, dajejo posojila srednjim in majhnim podjetjem, ki odpirajo nova delovna mesta, in ne obračajo denarja z vlaganjem v špekulativne in visoko tvegane finančne produkte.
Ellen Brown, avtorica knjige Web of Debt, na spletnem portalu Truthout piše, da so podobne zakone za ustanovitev javnih bank kot v državi Washington že vložili v zakonodajni postopek oziroma jih pripravljajo v državah Illinois, Virginija, Havaji, Massachusetts, Maryland, Florida, Michigan, Oregon in Kalifornija. V Oregonu po pisanju revije The Nation vsako leto v obliki depozitov nakažejo velikim bankam zunaj države milijardo dolarjev, čas je, da ta denar ohranijo v državi in ga investirajo v korist lastnih državljanov.
Bank of North Dakota, ki je stara 92 let in ves čas v javni lasti, je zvezni državi Severna Dakota pomagala, da se je izognila prezadolženosti, ta je hud problem drugih zveznih držav v ZDA, ki imajo svoje račune na zasebnih bankah. Severna Dakota je imela leta 2009 največji proračunski presežek doslej, znašal je 1,3 milijarde dolarjev. Ker imajo v tej zvezni državi svojo javno banko, ki dobičke investira doma in v korist državljanov in gospodarstva, ljudje in podjetja nimajo težav dobiti posojil z razumno obrestno mero, pa tudi proračunu je javna banka že pomagala, ko je zašel v krizo. Pomaga tudi študentom, da lahko pridejo do ugodnih posojil, sodeluje pri financiranju infrastrukturnih projektov. Državi zato ni treba dvigovati davkov in tako zbirati potrebnega denarja, prav tako jim ni treba s strogimi varčevalnimi ukrepi zmanjševati obsega javnih storitev, krčiti proračuna za izobraževanje, omejevati komunalnih storitev.

Znebimo se države?

New York Times je pravkar objavil obširen članek o finančnih težavah ameriških zveznih držav, celo o možnosti bankrota menda razmišljajo. Skladi, ki so se v deževnih dneh napolnili, so prazni. Mesta so odpustila več kot 200 tisoč uslužbencev. Arizona je dala v najem celo zgradbo, v kateri ima sedež državna administracija. Včasih je to bilo nepredstavljivo. Ko se oblast odloči povečati davke ali drastično zmanjšati znesek denarja za izobraževanje in ključne storitve, je kriza huda, je za New York Times povedala Lori Grange, namestnica direktorja organizacije Pew Center on the States.
Ellen Brown razlaga, da ameriške zvezne države po veljavni zakonodaji ne morejo bankrotirati, a v kongresu je že predlog za spremembo teh določb. Severna Dakota po njeni razlagi tega problema nima, saj državna Bank of North Dakota ni kockala s tveganimi finančnimi produkti in dobičke vrača v državni sklad. Severna Dakota je ameriška zvezna država, ki ima samo 700 tisoč prebivalcev. Od leta 2000 se je tam prihodek na prebivalca povečal za 43 odstotkov, plače za 34 odstotkov, čeprav je večinoma kmetijska država s hladnim podnebjem.
Bank of North Dakota kot državna banka v nasprotju z zasebnimi bankami z Wall Streeta prav tako ne plačuje neverjetno visokih nagrad in plač svojim menedžerjem. Njeni menedžerji so usposobljeni bančniki, ki so plačani po uradniških tarifah. Prek posebnega programa pomaga tudi pri financiranju ukrepov za reševanje posledic naravnih nesreč in tako preprečuje, da bi se v Severni Dakoti zgodil New Orleans.

Javne banke v javnem interesu

Public Banking Institute na svoji spleti strani pojasnjuje, da javne banke delujejo v javnem interesu, prek javnih institucij, ki so v lasti ljudi prek njihovih vlad. Ustanoviti jih je mogoče na vseh ravneh, od lokalne in regionalne do državne in mednarodne. Ker služijo javnemu interesu, dobički ostanejo vsem državljanom, zasebne banke pa imajo delničarje, ki jih zanima predvsem kratkoročen dobiček. Severna Dakota leta 2010 ni bila le ena redkih ameriških zveznih držav s proračunskim presežkom, ampak je imela tudi najnižjo stopnjo brezposelnosti, imela je največ lokalnih bank na prebivalca, saj Bank of North Dakota sodeluje z več kot 100 lokalnimi bankami, ki so v zasebni lasti. Pomaga jim tako, da prevzame del tveganja za dodeljena posojila, od njih odkupuje posojila, da lahko dodeljujejo nova posojila. Zanje deluje kot neke vrste centralna banka. Za posojila ima na voljo med 500 in 600 milijard dolarjev. Leta 2009 je državi plačala dividende v višini 60 milijonov dolarjev.
Mesta in druge lokalne skupnosti pa podpira tako, da odkupuje obveznice, ki jih izdajajo za izvedbo različnih projektov in druge namene. Njen kapital je premoženje zvezne države Severna Dakota, po zakonu država in javne agencije vse prihodke nalagajo na računih, ki jih ima pri njej. Bivši predsednik banke John Hoeven, ki je zdaj guverner Severne Dakote, pravi, da je ključna skrivnost Bank of North Dakota v tem, da se osredotoča na interes strank in jim ponuja financiranje, ki ga potrebujejo. Eric Hardmeyer, sedanji predsednik uprave banke, pa po pisanju Newsweeka predstavnike zveznih držav, ki ga vprašajo za nasvet, kako lahko ustanovijo svojo javno banko, posvari, da predlogi o državnem lastništvu v ZDA niso ravno dobrodošli, zato naj ne računajo, da bodo zlahka prišli do »svoje socialistične« banke.
Čeprav je Severna Dakota manjša od številnih ameriških zveznih držav, je v zadnjih 15 letih Bank of North Dakota vrnila v državni sklad ali posredno v državni proračun 350 milijonov dolarjev. Če bi bila zasebna banka, bi ta denar razdelila delničarjem. Podobne sisteme, ki povezujejo javne in zasebne banke, imajo po podatkih Public Banking Institute med drugim tudi v Kanadi, Švici in Avstraliji, navaja Public Banking Institute.
Medtem ko Bank of North Dakota uspešno posluje, je agencija Reuters pred kratkim objavila, da v ZDA lahko bankrotira celo centralna banka Zvezne rezerve (Fed), ki je sicer v zasebni lasti bank, a odkupuje obveznice, s katerimi se na novo zadolžuje ameriška država. Zakaj se bankrot Fed lahko zgodi, je sočasno napisala ameriška agencija Bloomberg. Na podlagi govora sekretarja za finance Timothya Geithnerja je napovedala možnost bankrota ZDA. Če država bankrotira, ne more Fed vrniti denarja, ki ji ga posoja prek kupovanja državnih obveznic. V ZDA se očitno že vse bolj kaže, da je reševanje velikih zasebnih bank z davkoplačevalskim denarjem pred bankrotom dejansko povzročilo, da je zdaj pred bankrotom še država, čeprav so ji velike ameriške banke pomoč v glavnem vrnile.

Je model investicijskega bančništva mrtev?

V hudih škripcih pa je vse bolj očitno tudi poslovni model velikih bank z Wall Streeta. Nemški Spiegel je model investicijskega bančništva, ki je »doma« na Wall Streetu, pravkar razglasil za mrtvega, novih virov, iz katerih bi se lahko te banke spet napajale z denarjem, pa ni na vidiku. Velikanke, kot sta Citigroup in Goldman Sachs, sicer še vedno objavljajo visoke dobičke in povišujejo plače in nagrade menedžmentu, a promet in s tem tudi dobički jim kopnijo. Banka Goldman Sachs je v zadnjem če-trtletju 2010 recimo zabeležila padec dobička za 50 odstotkov. Da se te banke velikanke res bojujejo za preživetje svojih poslovnih modelov in ne vidijo novih virov denarja za svoje tvegane in špekulativne posle, nekateri sklepajo tudi na podlagi sporočila Svetovnega gospodarskega foruma pred začetkom srečanja v Davosu, da bo treba v prihodnjih desetih letih zagotoviti še za 100 bilijonov dolarjev kreditov, da bi dosegli pričakovano gospodarsko rast na svetovni ravni, čeprav se je med letoma 2000 in 2009 globalna vrednost kreditov že povečala s 57 na 109 bilijonov dolarjev. Kje vzeti dodatnih 100 tisoč milijard dolarjev, niso povedali, pa tudi ne, zakaj je to dodatno zasipanje potrebno, ko pa je finančni trg že zasut z denarjem, ki nima realne osnove, ampak obstaja samo v računalnikih.
Tudi nobelovec Joseph Stiglitz v svojem članku na portalu Truthout piše, da finančni sektor ostaja nefunkcionalen. Pred krizo mu ni uspelo opravljati svoje družbene funkcije, to je učinkovito zagotavljati kapital in upravljati s tveganji, po krizi pa so nekateri iluzorno upali, da bodo regulatorji omejili prevzemanje prevelikih tveganj, ukrepali proti bankam, ki so prevelike, da bi padle, in nasploh poskrbeli, da bi banke spet začele zagotavljati kredite srednjim in majhnim podjetjem. Namesto tega imamo zdaj manj konkurenčni bančni sistem, na stotine podjetij pa je še vedno v velikih težavah.
Če bi v ZDA vseh 700 milijard dolarjev, ki so jih namenili za reševanje zasebnih bank z Wall Streeta, po sistemu Nove Dakote vložili v javno banko, bi zagotovili za 7000 milijard dolarjev zmogljivosti za nova posojila, kar je več, kot je potreb, je na enem od predavanj lani povedal Stiglitz.
V ZDA, državi, kjer je bila doslej zasebna lastnina sveta in prosti trg z globalizacijo zakon, so se torej odločili probleme, ki jih je povzročila finančna in gospodarska kriza, reševati z ustanavljanjem javnih bank in državnih skladov. Če kdo kaj takšnega predlaga v Sloveniji, tvega zmerjanje s komunistom, ki si želi vrnitve v mračne čase socialističnega samoupravljanja.
Javna Bank of North Dakota je odprla vrata julija 1919 z dvema milijonoma dolarjev kapitala. Država je njene dobičke začela uporabljati leta 1945.