Koncert

zadržan

Popravljanje krivic.

Koncert je arty film, ki skuša biti na vsak način simpatičen - in ki si za svojo simpatičnost stalno čestita. Gledalcu najprej reče: mar nisem simpatičen, ker obsojam komunizem in totalitarizem? Andrej Filipov (Aleksej Guskov), glavni junak tega filma, je zdaj hišnik, toda pred tridesetimi leti je bil dirigent v Bolšoju - odstavili so ga, ker iz orkestra ni hotel nagnati Judov. Komunisti so res svinje, ne. Še huje, komunisti so nacisti - antisemiti!

Andrej Filipov je poštenjak, disident, humanist - Oskar Schindler, ki si zasluži Nobelovo nagrado. Potem film gledalcu reče: mar nismo mi vzhodnjaki simpatični, ko začnemo govoriti smešno, polomljeno francoščino? Ko namreč Andrej ugotovi, da bo Bolšoj gostoval v Parizu, zbere svoje nekdanje glasbenike - gremo v Pariz! Ah, francoščina - smešna, polomljena, simpatična. Potem film gledalcu reče: mar nismo vzhodnjaki simpatični, ko skušamo zdaj nadoknaditi »izgubljena leta« za železno zaveso? Andrej namreč sklene, da bo s svojim orkestrom hlinil Bolšoj - da bo torej pretental pariški Théâtre du Châtelet in nastopil namesto Bolšoja. Drugi vzhodnjaki skušajo »izgubljena leta« za železno zaveso« nadoknaditi v nakupovalnih centrih, Andrej pa skuša to nadoknaditi z umetnostjo. Je kaj bolj simpatičnega? In na koncu film gledalcu reče: zdaj, ko ste ostali brez besed, pa poslušajte Čajkovskega! In tako poslušamo Koncert za violino in orkester v D duru. Simpatično. Besede so odveč. Le zobe stiskamo, a se tolažimo, da bi bilo lahko še hujše - da bi lahko poslušali štikel I Will Survive. Trikrat.
(Kinodvor)