Chase and Status: No More Idols

No more idols je druga Chasova in Statusova izdaja po treh letih. S še močnejšimi producentskimi kapacitetami, ki vedno manj slišijo na drum and bass (in torej pomenijo zavračanje njune prvotne publike), in s precej bolj zvenečimi imeni gostov, s katerimi sta jo soustvarila, kot prejšnja.

Album je nedvomno eden od vrhuncev letošnjega leta, pa ni še niti pomlad! No more idols je eksemplaričen primerek progresivne elektronske kontemporane godbe, znotraj katere se brišejo meje med žanri in se s sinergijo teh ustvarja nova (z)godba. Skozi 15 postaj, dolgih 34 sekund manj kot uro, sta naložila vse od stadionskih sintov in metaliziranih kitar do napevov, ki bodo šli v uho. Kakor zbirka singlov, ki kot celota delujejo predvsem prek njunih producentskih podpisov posamičnih skladb in nasploh glasbe, ki ne skriva, da je cepljena zgolj z ogromno elektronskimi žanri, njene nastavke pa lahko iščemo tudi v rocku in popu. Odpreta s svojim jump up razbijanjem v komadu No problems, nato pa se uspešne kooperacije z MC-ji, pevci in pevkami kar vrstijo: vlak prvič nadstandardno iztiri s skladbo Let You Go, ki med energičnimi prehodi odmeva proti drugim, bolj nelomljenim ritmom, ter pri naslednji himnični Blind Faith z odličnim pevcem Liamom Baileyjem (trivia: odkrila ga je Amy Winehouse) in pri Fool Yourself, kjer vokalizirata Plan B in Rage. V nadaljevanju ju za nekaj odsekov odnese na ragga junglistično pot pod vplivom dubstepa ter znova k njunim starim, preverjenim zvokom (v igri sta od sredine predprejšnjega desetletja) v komadih Hypest Hype in Hitz.Nato prevzame Dizzee Rascal na mikrofonu in z njuno produkcijo pomaga privariti čisti biser Heavy. Sledeči CeeLo Green je tokrat temačen in nič kaj pozitiven v skladbi Brixton Briefcase, do konca pa prilepita še Flashing Lights (s Subfocusom in Takiro) pa retroprizvok sinth popa osemdesetih let v skladbi Embrace (z bendom White Lies) ter balado Midnight Caller (s Clare Maguire) in End Credits, v katerih se znova pojavi Plan B. Skupni imenovalec albuma ni zvočni ali zgodbeni koncept, marveč to, da znani gosti ne počnejo svojih reči na svoj znani način. Njun produkcijski vpliv je tokrat premočan. Chase in Status že od nekdaj slovita po zaključni eksplozivni moči svojih digitalnih projektilov, ki sta jih one dni še rezala na vinile. Zelo poenostavljeno bi bilo Chasa in Statusa skicirati kot mešanico skupin Prodigy in Pendulum, posodobljeno s kopico aktualnih elektronskih trendov ter znanih pevcev in pevk. Toda njuna pot, po kateri rineta navkreber in na kateri si s to ploščo odpirata tudi vrata na ameriški (beri globalni) trg, s tem komadom dobiva novo poglavje. Jesenska turneja je napovedana z živo zasedbo; ali bodo sodelujoči kot Pendulum privzeli to formo, pa je prezgodaj ugibati. A najverjetneje je njun oltar še vedno doma na Otoku (in Ibizi, jasno), kjer si s tem ploščkom še bolj utrjujeta status superzvezd lastne produkcije. Sinergično.