ur. M. Pleničar, B. Ogorelec in M. Novak: Geologija Slovenije

+ + + +

Obsežen (592 s.) dvojezični (sl-ang) tekstovni in slikovni prikaz dognanj o kamninah, vodah in rudah, ki so v največji meri zakrite pogledu.

Delo je znanstveni spomenik, zato je neposvečenemu bralcu praktično neinteligibilno. Toda velja se boriti z njim, saj vsebuje eno najbolj presunljivih zgodovin.

Najprej: koliko je star najstarejši prebivalec današnjega teritorija Slovenije? Apnenčast predel med Jezerskim in Logarsko dolino je nastal pred 500 milijoni let!

Danes celine jemljemo kot statične, govorimo kvečjemu o razdružitvi Afrike in Amerike, medtem ko je paleozoik beležil filmsko spreminjanje celin. Morjem sta vladala Rejški in Pantalaški ocean, osrednja celina je bila Gondwana, dokler se ni združila z Lavrusijo in nastala je velecelina Pangea.

Kako je bilo videti rastlinje v slovenskem pleistocenu? Rasli so borovi in brezovi gozdovi, pokrajina pa je spominjala na današnjo sibirsko tajgo. V isti dobi so naokrog lomastili mastodonti, sorodniki slonov, v poznem pleistocenu se je podil naokoli še gozdni nosorog, po jamah so kraljevali gorski levi. Ko se je pred 15 tisoč leti podnebje občutno segrelo, je iz naših krajev utekel severni jelen, ki ga je za nekaj tisočletij nadomestil los, dokler ni zavzel primata med rogatimi živalmi navadni jelen.

Prav nadrealistične pa so karte premoga. Kje je najbogatejša zaloga črnega premoga? Ne bi verjeli - v Sečovljah, resda v tankih plasteh, ki ne presegajo dveh metrov debeline.

Zdaj pretresajo svet potresi na Japonskem, medtem ko slovenska geologija hrani natančne zgodovinske potresne preglednice vse od leta 792. Najmočnejši se je sprožil leta 1348 na Koroškem.

Skratka, knjiga o zgodovini skrite Slovenije.