Odklenjen

zadržan

Kako je Eddie postal slovenski tajkun.

Ni ti treba spremeniti sveta, ampak je dovolj že to, da spremeniš sebe, če hočeš zmagati in neizmerno uspeti, kajti tvoje možnosti so v resnici brezmejne, in to dobesedno - brez meja, limitless: tako se glasi sporočilo Odklenjenega, alias Limit-less. Ni ti treba spremeniti sveta, da bi spremenil sebe - le sebe moraš spremeniti, sebe pa spremeniš tako, da se odločiš, da se boš spremenil. Le odločiti se moraš. To je vse.

In že si prerojen, predelan, preobražen, utelešenje vseh brezmejnih možnosti, ki obstajajo. Eddie Morra (Bradley Cooper) je newyorški pisatelj. Ko se vključimo v njegovo življenje, ravno piše sci-fi roman, ali bolje rečeno - ne piše ga. Dobil je avans, trudi se in muči, pa ne gre. Ne umiva se, ne češe se - pije. Njegova glava je kaos. Po malem spominja na Jacka Torranca (Jack Nicholson), faliranega pisatelja, ki ga huda pisateljska blokada v Kubrickovem Izžarevanju, posnetem po šokerju Stephena Kinga, prelevi v pošast.
Kar se zgodi tudi Eddieju: pisateljska blokada ga prelevi v pošast, le da v pošast druge vrste, v pošast višje stopnje - v ultimativno sodobno pošast. Ko tako blodi, ko se opoteka od bara do bara, ko se utaplja v patosu, frustracijah in samopomilovanju, ga namreč obišče Vernon (Johnny Whitworth), njegov nekdanji svak, mali, zakotni, pretenciozni diler, ki mu ponudi nekaj, česar ne more zavrniti - tabletko. Novo, eksperimentalno, magično tabletko »NZT«. Tabletko, ki ti odpre možgane - tabletko, ki ti odklene še preostalih 80% možganov. Eddie, ki je videl Matrico, tabletko vzame - niti izbirati mu ni treba, ker obstaja le ena tabletka, le ena možnost. In res, ko pogoltne to tabletko, ko torej izkoristi to možnost, se mu odklenejo možgani in odprejo vse možnosti. Nenadoma ima brezhiben spomin. Nenadoma govori vse jezike tega sveta, tudi kitajsko. Nenadoma recitira Shakespearea. Nenadoma napiše roman, ki je prava senzacija. Nenadoma ga oblačijo dizajnerji. Nenadoma ima luksuzno stanovanje. Nenadoma je jet-set atrakcija. Nenadoma obvlada kung-fu. Nenadoma ima nadčloveške sposobnosti. Nenadoma ima orjaški IQ. Nenadoma vsi klečijo pred njim. Nenadoma je svet njegov. In jasno, nenadoma postane kralj finančnih trgov, Master of the Universe, gospodar Wall Streeta, poslovni partner Roberta De Nira (Carl Van Loon!), ki se tovrstnih kupčij spomni še iz filma Srce angela. Eddie izgleda kot Faust, ki mu kupčija z Mefistom uspe. Kot Neo, ki ugotovi, da realnost ni puščava. Kot Gordon Gekko, pred katerim je brezmejno bogatenje. Kot prerokba o ameriškem snu, ki izpolni samo sebe.
Ameriški sen ima stranske učinke - in tudi magična tabletka, ki jo zaužije Eddie, ima stranske učinke. Ne le da pri človeku, ki jo zaužije, povzroča divje izbruhe in morilske »zatemnitve«, ampak napihuje tudi pohlep, in to tisti dobro znani, zlahka prepoznavni špekulativni, balonski, tajkunski pohlep, ki je iztiril finančne trge in svet poslal v globoko krizo - ker ima Eddie občutek, da je donos še vedno premajhen, si investicijski kapital izposodi pri ruskem podzemlju, kar ga hitro pošlje v boj za preživetje. Eddie je pošast: ne le zato, ker misli, da mu dolgov ni treba odplačati, ampak zato, ker misli, da je prevelik, da bi smel propasti. Ko Eddie zaužije tabletko, postane prevelik, da bi smel propasti. Zato ne sme propasti. Če bi propadel, bi s tem propadla - kot bi temu rekla Renata Salecl - »ideologija izbire«. Če pa bi propadla »ideologija izbire«, bi propadla kompletna industrija samopomoči, priročnikov o sreči, svetovalnih gurujev, osebnih trenerjev, motivatorjev, energetskih napitkov, zdravilcev, nutricionistov, pomlajevalcev, učiteljev poenostavljenega življenja, farmacevtskih produktov, fantazijskih protez, astrologov, kulture narcizma, iger vlog in spletne intimnosti ipd., kajti vse to skupaj in pri življenju - in pri profitu - drži prav »ideologija izbire«, pač vera, da smo sami gospodarji svoje usode in da je vse odvisno od naše osebne odločitve, pa naj si bo družbena neenakost še tako velika in še tako iracionalna.
Bogastvo oz. revščina je nekaj, kar si izbereš sam. To verjame Eddie. To je verjel Gordon Gekko. To so verjeli špekulanti, ki so skrizirali svet. In to verjamejo tajkuni. Vsi skupaj so psihotiki. Za psihotika je značilno, da ima občutek, da živi zunaj družbe in da mu Bog pošilja skrivna sporočila. Slovenskim tajkunom je poslal skrivno genialno idejo - Eddieju je poslal skrivno tabletko (heh, kontracepcijsko tabletko za moške). Po drugi strani pa je Eddie tipični nevrotični slehernik: sebe spreminja, da mu ne bi bilo treba spreminjati sveta. Kapitalizem je porno fantazija. In Odklenjen, posnet po romanu Alana Glynna (The Dark Fields), je le utopična teleskopsko-rentgenska slika kapitalizma, ki funkcionira - ki je pravičen - in ki se vedno pravilno odloča. No, sam film ima hujši problem: Odklenjen je film premise, ali bolje rečeno - film kratkometražne premise. Dlje ko traja, manjši odstotek naših možganov aktivira.