24. 3. 2011 | Mladina 12 | Kultura | Film
Angel uničenja
Luis Buñuel Silvia Pinal, Jacqueline Andere, Enrique Rambal
Elite so prepričane, da so nad ostalimi ljudmi, nad ostalimi družbenimi sloji, nad družbo - zunaj družbe. Zato tudi hočejo živeti zunaj družbe, v svojem svetu, brez stika z ostalimi, »inferiornimi« ljudmi, v zaprtih skupnostih, na otokih. Okej, pa vam bom željo izpolnil, si je rekel Luis Buñuel in leta 1962 posnel Angela uničenja, v katerem prestižni aristokrat Nobile (Enrique Rambal), simbol elite, svoje bližnje - aristokrate, buržuje, bogataše, privilegirance, pripadnike družbene elite - povabi k sebi, v razkošno palačo. Gostje se zabavajo in hihitajo, kramljajo in jejo, drug drugemu laskajo, potem pa vse strežno osebje - natakarji, kuharji, butlerji, služabniki ipd. - na lepem izgine. Elita ostane sama v deluxe palači. Izpolni se ji sen. Problem je le v tem, da ne morejo oditi. Da ne morejo ven. Niti danes niti jutri. Elita postane ujetnica palače, svojega sveta, karantene, tega grotesknega muzeja. Ne le ven, tudi noter ne more nihče, tako da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo požrli med sabo - kdaj bodo torej mutirali v volkove. Toda Buñuel ne bi bil Buñuel, če ne bi pokazal, da vsi ti privilegiranci v resnici niso volkovi, ampak ovce, ki jim preostane le molitev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.