Vid Pečjak: Kataklizma ali Selenino maščevanje

Znanstvena fantastika.

Žanr, za katerega se je zdelo, da je že izumrl, je avtor povrnil v izjemni obliki. Če so njegovi legendarni »Drejček in trije Marsovčki« predstavljali pravljično verzijo tega žanra, je »Kataklizma« morbidna, toda aktualna.

Prinaša realni pogled vnaprej: kaj bo nastalo iz planeta Zemlje, če bodo vladajoči trendi tekli naprej? Onesnažena voda, zastrupljena zemlja in pomanjkanje virov bodo segli v družbeno življenje, kjer se najprej dogodi razpad države, namesto katere nastanejo mikro enote. Bogati gradijo mesta pod kupolami, kjer so prebivalci bolj varni pred nevarnim zrakom, toda tam vlada egoizem in zaprt sistem, ki prišlekom ne dovoli vstopa. Drugi se zatečejo v gradnjo ekoloških hiš, kjer imajo samooskrbo s hrano in lastne električne generatorje. Ob pomanjkanju hrane in surovin preostali divjajo v tolpah, ki pobijajo in ropajo hrano. V tej kataklizmi ni nihče več zmagovalec. Življenjska doba se zniža na trideset let, otroci postanejo čudo, saj je človek v povprečju neploden, gnojna angina postane smrtonosna zaradi padca odpornosti, namesto gozdov se bohotijo pustinje.

Vendar Pečjakova knjiga po vsebini ni znanstvena fantastika, ampak surovi realizem, projiciran v prihodnost. Znanstvena fantastika je drugod, v samem pogledu sedanjosti, ki ne zmore več pogleda vnaprej, saj živi samo za sedanjost. Pač v veri, da bo razvoj uporabne znanosti sam po sebi rešil okoljski in prehranski zlom, ne da bi človeštvo za to poprej korenito spremenilo svoj življenjski slog in se začelo samoodpovedovati gomilanju dobrin in produktov.

Avtor je v svoji literarni operaciji spoznanja ekozofskih mislecev prenesel v literaturo, ki pa je le realna anticipacija prihodnosti.

Profesor in pisatelj je pri 82 letih našel mladostno energijo, s katero bralstvu postavi ogledalo bodočnosti.