Renata Salecl: Izbira

+ + + + +

Sociološko-filozofski aspekti izbiranja.

Avtorica je izbrala osrednjo obsesijo sodobnosti, v kateri se nam kaže kot poslednji smisel bivanja - možnost izbire. Naj si bo filma, sira, partnerja, počitniškega kraja, steklenice vina, srajce ali česarkoli.

O isti temi je napisal pronicljivo knjigo Barry Schwartz »The Paradox of Choice«, v kateri je analiziral proces izbiranja in prišel do zaključka, da se z večjo izbiro drastično zmanjša narava izbiranja, saj objektov nismo več v stanju kompetentno primerjati ter tako na koncu izberemo brez uvida, bolj ali manj na slepo. Saleclova gre v drugo smer, zakaj knjige ne piše kot priročnik, ampak kot analizo zahodnjaških praktik vsakdanjega življenja, ki jih vodi kapitalistični motiv produkcije dobrin. Skratka, sistem deluje po načelu: izbiram (kupujem), torej sem.

Samo delo fascinira s širokim poznavanjem najrazličnejših odtenkov področij izbire in s poglobljenimi interpretacijami. Bralca lahko sicer zmoti apriorni pristop, ki bolj dokazuje uporabnost lacanovskega konceptualnega aparata pri fenomenu izbire, kot pa prinaša spoznanje o stvari sami. Toda to ne ovira branja, ki napeljuje na nadaljnja razmišljanja. Ne le z bogatim seznamom literature, ampak s premisleki, ki zajedajo v lahkotnost bivanja. Denimo vladajoča floskula, da sodobni človek verjame, da resda ni dovolj dober, da pa ima vedno možnost, da spremeni samega sebe. Posledično tako sploh ne zaživi, saj se od dela več ne odmakne - po službi se intenzivno ukvarja še s samim seboj.

Če religije in ekozofija skozi »deep ecology« ponujajo preusmeritev k Bogu oziroma k bivanju narave, Saleclova ne podaja napotkov, kot odgovor prinaša namreč vednost, uvid v mehanizme zaslepljenosti, ki nam obetajo, da prav skozi izbiro doživimo poslednji užitek.