Življenje brez vlade?

Da se ne bi reformirali, smo ostali brez vlade, ali bolje rečeno - raje smo brez vlade, kot pa da se reformiramo. Toda ko smo brez vlade, smo že reformirani.

Dolgi obrazi: Borut Pahor, predsednik vlade, in poslanka Majda Potrata pričakujeta porazne rezultate referenduma

Dolgi obrazi: Borut Pahor, predsednik vlade, in poslanka Majda Potrata pričakujeta porazne rezultate referenduma
© Borut Krajnc

Belgija je že skoraj eno leto brez vlade. Vse tja od 13. junija 2010, ko ji po volitvah ni uspelo sestaviti vlade. Politiki ne pridejo skupaj. Ne morejo se dogovoriti. Vsa pogajanja so padla v slepo ulico. Ne gre in ne gre. Je Belgija v tem letu propadla? Ne. Se je prelevila v Grčijo, Irsko ali Portugalsko? Ne. So ji bonitetne hiše znižale ratinge? Ne. Le zagrozile so ji z znižanjem ratingov. Belgija ima resda razmeroma velik javni dolg, toda hej - kdo ga nima? So ljudje na ulicah in trgih - besni in podivjani, z granitnimi kockami in molotovkami v rokah? Ne. Se je Evropska unija, ki ima glavno mesto v Belgiji, sesula? Ne. Vidite, očitno je mogoče živeti tudi brez vlade.
Stari belgijski ministri, ministri prejšnje vlade, še naprej opravljajo svoje posle, toda povsem rutinsko in administrativno, brez ideologije in pompa, brez kakih velikih odločitev ali sklepov - tudi brez kakih novih ukrepov ali zakonov. In seveda - brez reform, še najmanj »strukturnih reform«. V parlamentu pač ni večine, ki bi lahko sprejela kaj usodnega, prelomnega ali kontroverznega. Šole delajo, banke delajo, sodišča delajo, podjetja delajo, transport dela, trgovine so odprte. Lokalna samouprava deluje - regionalne vlade, flandrijska, valonska in bruseljska, povsem brezbolno in skoraj neopazno nadomeščajo belgijsko vlado.
Ergo: vse deluje. Čisto vse. Razen vlade. Ja, Belgijci so nad Libijo, v no-fly cono, poslali nekaj svojih bojnih letal, in ja, neka ženska je, kot pravi Brian Palmer, kolumnist spletne revije Slate, svojemu možu, belgijskemu senatorju, odrekla spolne odnose: Dokler se ne zmenite, dokler ne sestavite vlade, dokler Belgija ne dobi vlade, ni seksa! Če seveda verjamete. Hej, kmalu bo že leto.
Belgijci živijo v Utopiji. Brez vlade. Njam! In le malo je manjkalo, pa bi se v Belgijo - no, Utopijo - prelevila tudi Amerika. Ne, ni se zapletlo pri sestavljanju vlade - Amerika ima vlado, Obamovo vlado. Zapletlo se je pri proračunu: Obama je predlagal prepreprevisok proračun, so kriknili republikanci - in potem pri svoji ugotovitvi furijozno vztrajali. Proračun je treba oklestiti - če ne, ga ne bomo podprli! Če ga ne bomo podprli, ne bo sprejet! Če ne bo sprejet, se bo Obamova vlada znašla v slepi ulici, na mrtvi točki! Če bo Obamova vlada padla v to slepo ulico, bo blokirana - o velikih, pomembnih, usodnih rečeh preprosto ne bo mogla več odločati. Posledica: vlada bo morala svojo trgovino zapreti! In res, ameriška vlada je bila tik pred zaprtjem. Vsaj tako so rekli. Ali bolje rečeno: vsaj tako so grozili. Amerika bo živela brez vlade! Večino javnih uslužbencev bi poslali domov - in seveda, ostali bi tudi brez plač. Tako kot leta 1995, v času, ko so kongres prevzeli republikanci in Billa Clintona izsiljevali s proračunom.
Potem - prejšnji petek ponoči, tik pred vpeljavo brezvladja - pa sta se obe strani, republikanska in demokratska, vendarle dogovorili. Obama je privolil v drastično znižanje proračuna, toda ne tako drastično, kot je zahtevala republikanska stran. Obama je izgubil, toda ne povsem - proračuna niso zmanjšali za toliko, kot so hoteli republikanci. Republikanci so zmagali, toda ne povsem - proračun je višji, kot so hoteli. Vidite, obe strani sta sklenili kompromis - in Amerika je bila rešena. Ni se preselila v Utopijo, ampak je obdržala vlado. Toda veliki kompromis je imel tudi veliko kolateralno škodo: ker so predlagani proračun - v imenu »varčevanja«, »fiskalne discipline«, »življenja v okviru zmožnosti«, »zmanjševanja deficita« in preprečitve »novega javnega zadolževanja« - drastično znižali, so drastično stanjšali ali porezali številne socialne programe (zdravstvo, socialno zavarovanje ipd.).
Če pomislite, da gre za »največje znižanje proračuna v ameriški zgodovini« (33 milijard dolarjev), si lahko sami izračunate, kako huda je kolateralna škoda - ameriška socialna država je še manjša, kot je bila. A po drugi strani: cilj republikancev je natanko to - demontirati socialno državo. Marsikateri Američan si je ob tem rekel: bolje bi bilo živeti brez vlade, kot pa da smo izgubili socialne transferje! Toda vse to - drastično znižanje proračuna, drastično sekanje vitalnih socialnih programov za ostarele in revne, redistribuiranje nacionalnega bogastva navzgor, v naročje oligarhije - je le stranski učinek operacije, s katero so skušali republikanci kompromitirati Obamovo vlado, potemtakem operacije, s katero so skušali republikanci pokazati, da Obamova vlada ne funkcionira in da je tik pred zaprtjem, sesutjem. Republikancem, ki počasi začenjajo z rekrutiranjem svojega predsedniškega kandidata za leto 2012, se je to verjetno zdela sijajna predvolilna poteza.
Čestitamo! Tudi v Sloveniji smo na tem, da ostanemo brez vlade, ali bolje rečeno - Slovenija je v nekem smislu že zdaj brez vlade. Saj veste, vlada ne more odločati, delo vlade je blokirano, vrstijo se referendumi, ki s svojo nizko udeležbo kažejo, da tudi ljudstvo noče odločati, in tako dalje. Desnica, ki navdušeno podpira te referendume in blokado vlade, skuša Slovencem reči: glejte, vlada ne funkcionira! Vlada je mrtva! Še huje: Slovenija je brez vlade! Desnici se to verjetno zdi sijajna predvolilna poteza.
Prav res: Slovenija izgleda tako, kot da je na tem, da postane Belgija. Juhej! Končno - rešitev! To je namreč rešitev, na katero do sedaj, v vseh tistih razpravah o tem, kaj naj storimo (naj Pahor odstopi, naj odstopi vlada, naj razpišejo predčasne volitve, naj dobimo tehnično vlado ipd.), še nismo pomislili - rešitev, ki bi jo verjetno z veseljem in večinsko sprejeli tudi slovenski volivci, še toliko bolj, ker jih toliko, velika večina, ne podpira več nobene stranke in nobene politike. Vse sondaže namreč kažejo, da je vse več Slovencev, ki se volitev ne bi udeležili - vse več Slovencev, ki ne preferirajo nobene stranke - vse več Slovencev, ki so na politiko alergični.
V deželi, v kateri so se ljudem politiki, stranke in koalicije tako zagabili (in v kateri kakih političnih alternativ ni na spregled), je življenje-brez-vlade najboljša rešitev. Kaj to pomeni? Da slovenska Utopija št. 1 (komunizem v času Jugoslavije) prehaja v slovensko Utopijo št. 2 - v življenje-brez-vlade? Da odmiranje države, ki ga je oznanjal komunizem, prehaja v odmiranje vlade? In odmiranje politike? Desnici se zdi dokazovanje, da vlada ne funkcionira, verjetno sijajna predvolilna poteza, pač nekaj, kar bo samo Pahorjevo vlado dokončno pokopalo in kar bo levici v prihodnje vzelo vso volilno potenco, toda ljudstvu bi se utegnilo zazdeti življenje-brez-vlade dokončna rešitev slovenskega političnega vprašanja.
Povsem jasno je, kakšen je stranski učinek »sijajne predvolilne poteze« slovenske desnice: ustvarjanje vtisa, da lahko živimo tudi brez vlade. Da je življenje-brez-vlade krasno in tako rekoč idealno. Da ni s tem nikogar več, ki bi nas polariziral - nikogar, ki bi nam paral živce - nikogar, ki bi nam kratil spanec - nikogar, ki bi nas reformiral - nikogar, ki bi se vmešaval v gospodarstvo in banke - in seveda: nikogar, ki bi nas ropal. Če ni vlade, ni delitve plena! Življenje-brez-vlade je lepa priložnost, da samoupravljamo, da se samoorganiziramo, da se samoreguliramo in da prakticiramo sosedsko pomoč. Konec kraje družbenega premoženja! Utopija! Belgija!
Kar je kakopak le iluzija. Da se ne bi reformirali, smo ostali brez vlade, ali bolje rečeno - raje smo brez vlade, kot pa da se reformiramo. Toda ko smo brez vlade, smo že reformirani. Pomislite namreč: čigav ideal pa je v resnici življenje-brez-vlade? Točno: to je večni ideal neoliberalcev. Tistih, ki stalno poudarjajo, da se vlada/država/politika preveč vmešava v gospodarstvo. Tistih, ki pravijo, da bi morali vse - tudi socialno državo in državno premoženje - prepustiti trgu, no, nevidni roki trga. Tistih, ki trdijo, da mora vlada/država/politika trg pustiti pri miru, ker se trg samoregulira. Tistih, ki stalno poudarjajo, da smo premalo konkurenčni. Tistih, ki oznanjajo popolno deregulacijo, privatizacijo in liberalizacijo vsega. Tistih, ki trdijo, da Slovenija potrebuje »vitko državo«. Tistih, ki pravijo, da je prosti trg naravno stanje družbe. Tistih, ki trdijo, da je prosti trg pojem pravičnosti, poštenosti in demokratičnosti.
Če imaš trg, ne potrebuješ demokracije. In če ne potrebuješ demokracije, tudi vlade/države ne potrebuješ več. Le zakaj bi potreboval vlado/državo? Hej, vlada/država le moti prosti trg. Ne, pravijo neoliberalci, ni vlada/država tista, ki naj bi družbo varovala pred trgom, ampak je trg tisti, ki družbo varuje pred vlado/državo. V resnici je ravno obratno: tržni liberalizem je najboljše - tudi najbolj nemoralno, najbolj brezdušno in najbolj brezosebno - orodje za plenjenje družbenega premoženja in za družbeno razslojevanje. Ironično (ali pa tudi ne), »vitko državo«, vlažni sen neoliberalcev, nam v svoji Drugi republiki obljublja prav Janez Janša, prvak desnice, ki ustvarja vtis, da je življenje-brez-vlade izpolnitev slovenskega tisočletnega sna.
Kdor bi ukinil vlado, Slovenijo prepustil »samoreguliranju« prostega trga in se za eno leto odselil na samotni otok, Slovenije po vrnitvi ne bi več prepoznal - država bi bila tako »vitka«, da bi Slovence pri življenju ohranjala le še sosedska pomoč. Temu, ki bi se vrnil s samotnega otoka, ne bi preostalo drugega, kot da bi tisto slovito Brechtovo krilatico - »Kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke« - cinično nadgradil in priredil novemu času: kaj je povolilna delitev plena v primerjavi z neoliberalno delitvijo plena?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.