Casino Jack in Združene države denarja

zelo za

Smrt trgovskega potnika.

Boljšega ameriškega dokumentarca o Sloveniji zlepa ne boste videli. Ja, dokumentarec Casino Jack in Združene države denarja, ki ga je posnel Alex Gibney, avtor mnogih slovitih, vplivnih, eksplozivnih, ekspozejskih, tako rekoč kultnih cajtgajstovskih dokumentarcev o energetskem gigantu Enronu (The Smartest Guys in the Room), iraški vojni (Taxi to the Dark Side), koreninah islamskega ekstremizma (My Trip to Al-Qaeda), padlem newyorškem guvernerju Eliotu Spitzerju (Client 9) in Hunterju S. Thompsonu (Življenje in delo dr. Hunterja S. Thompsona), resda govori o Ameriki, o vzponu in padcu karizmatičnega republikanskega lobista Jacka Abramoffa, toda povezanost lobiranja, korupcije, skrivnih tokov denarja, kapitalskega vpliva na zakonodajo, politike in ideološkega fanatizma, ki jo popisuje, diši po tako »univerzalni vrednoti«, da jo vohamo tudi v Sloveniji.

Jack Abramoff, fan vitke države, prostega trga, dereguliranega kapitalizma in protikomunističnih filmov (enega - Rdečega škorpijona z Dolphom Lund-grenom - je celo produciral!), ni bil le otrok ali produkt Reaganove revolucije, ampak njen največji vernik - vernik njene neoliberalne, kazinojske, wallstreetske greed-is-good ideologije. Reaganova revolucija se je končala leta 2008, z zlomom finančnih trgov in izbruhom hude gospodarske krize, toda Abramoff, ki je vedno kar žarel od samozaverovanosti, patološke narcisoidnosti, populistične retorike, hipnotične prepričljivosti in filmskih citatov, konca Reaganove revolucije ni dočakal na prostosti, ampak v zaporu, kamor so ga poslali zaradi korupcije in masivnih goljufij. Ko je izvedel, da o njem snemajo dokumentarec, je zgroženo dahnil: »Zakaj dokumentarec? Dokumentarcev nihče ne gleda. O meni bi morali posneti akcijski film!« In njegova kariera je bil res akcijski film, h'woodski popkorn: Abramoff je vedel, da politike ni brez lobiranja, da lobiranja ni brez korupcije in da korupcije ni brez entertainmenta - z dobro, efektno, pop filozofsko, filmsko repliko lahko ljudi lažje zapelješ in pretentaš. Ne le da je produciral Rdečega škorpijona, kopijo Ramba, ampak se je pod vplivom h'wo-
odskega mjuzikla Goslač na strehi spreobrnil v ortodoksnega juda. Ne le da je vrtel Washington in Wall Street, ampak je vrtel tudi afriške diktatorje, rusko mafijo, kitajsko oligarhijo in Indijance, lastnike kazinojev, iz katerih je z »dobrimi« zgodbami speljeval denar in ga pretakal na račune politikov, korporacij in svojih »kontaktov«, kamor je pretakal tudi denar iz kitajskih znojilnic, ruskih »podjetij«, ladijskih igralnic ter drugih shem in »finančnih produktov«. Na ta način je akumuliral svoj lobistični kapital, s katerim je pital svoje kliente - vplival na kongresnike in njihova glasovanja - spreminjal zakonodajo - institucionaliziral korupcijo - trgu in kapitalu odstranjeval regulacije - paraliziral demokracijo - dereguliral finančne trge - ter ustvarjal Združene države denarja in vtis, da je ta sistem najboljši in nespremenljiv. In v to je absolutno verjel. V svoji glavi je bil »Rdeči škorpijon«, ekstatični trgovski potnik, ki Ameriko rešuje pred komunizmom.