Matias Faldbakken: The Cocka Hola Company (Skandinavska mizantropija I)

+ + + +

Via negativa: urbana patologija

Faldbakknov roman je izšel pod psevdonimom in je del trilogije Skandinavska mizantropija. Kar je pretiravanje, saj je njegova jedka kritika sicer res usmerjena proti družbeni klimi, ki jo ustvarjajo razni 'kulturni delavci' in mediji in dizajnerji, vsi, ki se ukvarjajo z estetizacijo realnosti, idealom večine historičnih avantgardnih gibanj, vendar je v takšne klimatske projekte vedno vključena tudi samokritika, lastna refleksija. Faldbakken je sicer 'postmedijski' vizualnež in performer, ki roman izrablja kot enega od medijev, kot podaljšek siceršnjega delovanja, preberemo.

Naslov, ki se spogleduje z drugo najbolj znano multinacionalko poleg RKC, ni naključen. Simpel, kakor kličejo drugega človeka in ideologa v mini in familiarni korporaciji iz naslova, se poigrava z občimi mesti v angleščini, njegove 'intervencije' in 'akcije', načrtuje jih v s xanaxi razblaženi, pa še vedno eruptivni jezi, ki se kaže kot plazovi psovk in konfliktnost na vsakem koraku, se gibljejo na dvoumnostih in dopisovanjih. Na dvojnem kodiranju - to je tudi najbolj duhovit del te proze, izpisi prebliskov in subverzij, konceptov, ki nastajajo na papirju tipa analouge & dickital, cockzilla, boregasm, tightmare, fuckt or fiction. V glavnem gre za naslove filmov za odrasle, s čimer se kompanija nasploh ukvarja, in so potem vsi, njegova žena iz Zanzibarja in sin lastnika pa še par modelov pod cenzorskim in svetovalnim očesom odštekanca, ki se zapre pred svetom in surfa po svetu pornografije, tudi prepovedane, del te združbe. Njen pomemben del je tudi terensko delo, zato imajo muslimana, ki kobajagi peče bureke, za krinko in poglabljanje stereotipov, ali pa možaka, ki je zaposlen kot zapitež, ker to ruši mit o očetovsko-sinovskem odnosu. Etc. Uslužbenci The Cocka Hola Company so vsak zase izumitelji skrivnostne trinajste sestavine razvpite pijače, v alkimističnem procesu so prišli do različnih rezultatov: kokain, sedativi, radikalne masturbacijske prakse, zažiranje, erotomanija, pornografija, anksioznost, avtizem in destruktivnost, sovraštvo, vigilantstvo, brezbrižnost ... Faldbakken jih izrisuje brez moraliziranja, v visokih obratih, v odsekanih poglavjih, ki ponekod vrvijo od komičnih zapletov, čeprav včasih niso najbolj natančno ali do konca izpisana. Roman je skoraj manifest, posebej še finalno medijsko soočenje; karkoli napada establišment, bo prej ali slej postalo njegov del, karikatura in pretiravanje bosta nujno povzročila isti učinek kot napadano, povzročila bosta obrat okusa proti demokratizaciji, popreproščenosti, zrahljanosti in popularizaciji. Faldbakken je dovolj udaren in provokativen, njegovi modeli se ne razlikujejo od tistih z domače scene, čeprav se škandala, kakršen je zatresel Norveško, pri nas ni bati.