26. 5. 2011 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Carlo Ginzburg: Sir in črvi
Studia humanitatis, Ljubljana 2011, 20 €
+ + + + +
Mikrozgodovina sveta nekega mlinarja iz 16. stoletja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
26. 5. 2011 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
+ + + + +
Mikrozgodovina sveta nekega mlinarja iz 16. stoletja.
Klasična tema zgodovinopisja so vladarske družine, imperialne vojne, revolucije, reforme, verske vojne, kolonizacije. Ne brez razloga, na voljo so namreč arhivi, dokumenti, ne nazadnje palače in ruševine. Zato zgodovinarji lahko uspešno rekonstruirajo vladajoče kulture in ideje. Kaj pa si je mislilo denimo ljudstvo v 16. stoletju na področju Pordenoneja?
K tej na videz nerešljivi zagonetki pristopa Carlo Ginzburg, ki svoje materiale študija najdeva v sodnih zapiskih procesov zoper mlinarja Menocchia, ki je bil obsojen na smrt zaradi izrekanja herezij.
Avtor poskuša razkriti, kaj je bil mentalni svet obsojenega mlinarja. To počne tako, da prebere knjige, ki jih je obsojeni bodisi kupil ali si jih je sposodil, jih primerja s standardnim kanonom in s pričevanjem na sodišču. Rezultat je presenetljiv, Menocchio ni preprosto ponavljal herezij, ampak je s pomočjo njihovega besednjaka zgradil svoj miselni aparat, s katerim si je razlagal svet. Tako ni več verjel v neumrljivost duše, si pa je predstavljal, da je duh neuničljiv, v Bogu je videl predvsem očeta, pripovedoval pa je, da je zanj Bog tudi zrak.
Seveda samoumevno vprašanje: kako je mogoče jemati mlinarja za referenčno figuro? V tistih časih je imela vsaka vas svoj mlin, ki je bil shajališče ljudi, v njem so se zbirali in si pripovedovali svoja občutja in mnenja; Menocchio je tako vodil vaški »parasalon«. Pred inkvizicijo je bil postavljen dvakrat, prvič se je pokesal in izprosil za milost ter odtlej sicer še naprej prosto izrekal svoje svobodomiselnosti, ki jih je kajpak začinil rekoč: to so moje misli, cel svet gotovo ve več kot jaz. Na drugem sojenju seveda ni več izvlekel cele glave.
Ko torej Ginzburg restavrira ideologijo množic, postavi, da je bila ta daleč od vladajoče krščanske, a tudi luterantske. Poznamo katolizacijo Južne Amerike in kolonij, manj izpostavljena pa je bila rekatolizacija evropskega podeželja, ki so ga od 17. stoletja vršili jezuiti.
Izjemna knjiga o neznani stari Evropi.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.