9. 6. 2011 | Mladina 23 | Kultura | Film
Možje X - Prvi razred
X-Men: First Class, 2011 Matthew Vaughn
Holokavst '62.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
9. 6. 2011 | Mladina 23 | Kultura | Film
Holokavst '62.
Gerard Wajcman je v knjigi Objekt stoletja opozoril, da danes »vsako reprezentirano delo, vsako figuro, vsak obraz, pravzaprav vsako podobo in vsako obliko na tak ali drugačen način zaznamujejo nagrmadena telesa iz Auschwitza. Kakor da bi za celotno umetnostjo druge polovice stoletja plinske celice predstavljale neke vrste okostenelo vibriranje, ki bi odmevalo za vsakim delom, onkraj vseh vprašanj o žanru, vsebini ali stilu.«
Da se umetnost po plinskih celicah in Holokavstu ni le zelo spremenila, ampak da se je prelevila v sled in odmev plinskih celic, v anamorfozo plinskih celic, znova poudari tudi film Možje X - Prvi razred, predzgodba presahle serije o mutantskih, superjunaških, stripovskih Možeh X, ki se začne v nacističnem lagerju smrti, kjer skuša mali Erik, soočen z variacijo »Sophiejine izbire«, s svojimi nadnaravnimi sposobnostmi odpreti orjaška vrata, ki ga ločujejo od matere. Dr. Schmidt (Kevin Bacon), njegov nacistični mučitelj, odmev dr. Mengeleja, po vojni - oborožen s skrivnostjo nadnaravnih moči - mutira v kooperanta komunističnega imperija (Rade Šerbedžija!), kombinacijo dr. Noja in dr. Evila, medtem ko hladna vojna skupaj potegne vse mutante, ki prej drug za drugega niso vedeli, a jih takoj tudi loči. Prvi razred, naslonjen na kubansko raketno krizo (Kennedy vs. Hruščov), ki je svet leta 1962 pripeljala na rob nuklearnega holokavsta, namreč pokaže, kako je Erik (Michael Fassbender) - v teh mučnih, kriznih, pop nostalgičnih časih - stopil na temno stran Sile in postal Magneto ter kako je Charles Xavier (James McAvoy), britanski telepatski genetik, postal Profesor X, njegovo nasprotje. Med parado ponosa (I'm mutant and I'm proud!) in vojaško parado na Rdečem trgu - med demokracijo in totalitarizmom, med drugačnostjo in III. svetovno vojno - je tanka linija, zato film - v svoji lahkotni retro vnemi, podžgani z masivnostjo digitalnega preobilja - Profesorja X sondira kot mutacijo Kennedyja, Magneta pa kot mutacijo Hruščova, ki je mutacija dr. Schmidta, potemtakem kot mutacijo komunizma, ki je mutacija nacizma. Pričakujte tvit Zveze borcev!
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.