Kung fu panda 2

zadržan

3-D genocid.

Angelina Jolie, Jack Black, Dustin Hoffman, Gary Oldman, Jackie Chan, Seth Rogen, Lucy Liu, Michelle Yeoh, Jean-Claude Van Damme - na tako zvezdniške zasedbe naletite le še v animiranih filmih. Ne brez razloga: tudi privoščijo si jih lahko le še animirani filmi. V igranem filmu - še zlasti v poletnem blockbusterju, kakršen je Kung Fu Panda 2 - bi bila taka zasedba preprosto predraga.

V animiranih filmih pa zvezdniki spustijo cene. Itak dajejo le glas, tako da jim ni treba na kake zahtevne priprave, ni se jim treba mazati, ni se jim treba mučiti s kostumi in make-upom, ni jim treba delati sklec. Toda vse te zvezdnike boste slišali le v nesinhronizirani verziji - v sinhronizirani se boste morali zadovoljiti s slovenskimi glasovi, ki bi morali narediti veliko sklec, da bi bili v resonanci s tem, kar je na platnu. In to, kar je na platnu, ni za nameček niti nič posebnega. Prvi Kung fu panda je publiko ujel z originalnostjo - nadaljevanje je resda hiperaktivno in ringelšpilsko, toda to je edini način, da prikrije, da je najboljše že za njim. Fu-panda (Jack Black) zato išče notranji mir in identiteto, kajti končno mu kapne, da gosak ni njegov biološki oče. Celo na iskanje svojih bioloških staršev krene. Ker pa to ni Vojna zvezd, se ne izkaže, da je njegov oče mračni, diabolični lord Shen (Gary Oldman), ki si skuša z orožjem za množično uničevanje pokoriti Kitajsko, ampak nekdo, ki je bil - ojoj! - žrtev genocida, da ne rečem Holokavsta. Zakaj te animirane like tako mučijo?