Aleš Berger: Omara v kleti

+ + + + +

Zbirka črtic, skic, vinjet, beležk in krokijev.

Lahko bi tudi rekli, da gre za knjigo spominov, ali pa za vrsto esejev o kulturi. Kakorkoli se obrnemo, Aleša Bergerja težko umestimo: je legendarni knjižni urednik na MK, vrhunski prevajalec, poznavalec francoske kulture, pronicljivi kritik, pisatelj. Zato njegovo pisanje o preteklosti ni popis osebnih čustvovanj niti ne zgodovinska kronika, ampak dobesedno misleča refleksija. Prevajanje Queneaujeve »Cice v metroju« nam na primer predstavi skozi živo ustvarjalnost, ko opisuje dileme pri iskanju slovenskih inačic francoskega originala, skozi katere prikaže, zakaj je vrhunsko prevajanje umetniški akt. Za posamezno besedo si vzame čas, tuhta, premleva s prijatelji, se posvetuje s korifejami prevajalstva, kaj bi bila denimo pijača »grenadine«, na koncu pa odide v Nico, si jo naroči v bistroju in doživi spoznanje, da je to vendar ...

Njegove teme so kajpak knjige, branje, gledališče, toda vpne jih v celotno strukturo. Vsak element ima svojo zgodbo: sobe, v katerih je bral, a tudi lokali in gostilne, kamor je zahajal, njih vzdušje, collège v Arlesu (prevajalski samostan), slovarji, seminar na fakulteti, veliki književniki, s katerimi je drugoval, kulturni dogodki, kot so podeljevanja nagrad, knjižnice ...

Vendar Berger tu ni pripovednik, ki popisuje stvarnost, on z njo polemizira, jo ironizira, a tudi poskuša doumeti v njeni biti, išče zorne kote, skozi katere zna ugledati divinskost in zanjo ustvarja besede in vinjete, s katerimi jo predstavi bralcu.

Redko je najti tako močno avtorsko delo.