16. 6. 2011 | Mladina 24 | Svet | Komentar
WeinerGate
Kako desnica medijem vsiljuje svoje infantilne konservativne vrednote - in kako jih mediji, magari liberalni, vedno znova kupijo
Kongresnikove fotografije
Ameriki se je spet zgodil Bill Clinton, le da tokrat brez hlač niso zasačili ameriškega predsednika, ampak kongresnika, Anthonyja Weinerja, ki predstavlja New York. Toda »afera« je kljub temu prerasla v senzacijo, medijski spektakel, epski škandal - in kmalu tudi v WeinerGate. Kaj se je zgodilo? Desni, prorepublikanski mediji so razkrili, da je Weiner prek Twitterja in drugih novih socialnih medijev flirtal z neznanimi ženskami - da jim je pošiljal »neprimerna« in »opolzka« sporočila - da jih je snubil in zapeljeval - da jih je mamil v virtualni seks - in tako dalje. To ni bilo razkritje - to je bila ofenziva, linč, atentat, shock & awe. Weiner je najprej vse zanikal: nič od tega ni res - vse to je izmišljeno - gre za fabrikacijo - nekdo mi je ukradel digitalno identiteto in potem pod mojim imenom pošiljal erotična sporočila.
Toda desni mediji so vztrajali, pritiskali na Weinerja, ga zalezovali in stiskali in zasliševali in gazili in mučili - pripeljali so celo ženske, s katerimi si je Weiner »dopisoval«. Weiner se je naposled le zlomil in priznal, da je nekaterim ženskam, s katerimi se sicer osebno, fizično ni nikoli srečal, res pošiljal indiskretna, sugestivna, eksplicitna, erotična sporočila. Potem se je izkazalo, da jim je pošiljal tudi svoje fotografije. Recimo: fotografijo sebe - in svojih mišic - v kongresni telovadnici. Pa: fotografijo svojih spodnjih hlač. In: fotografijo svojega nabreklega penisa.
Amerika se je zrušila na Weinerja. Zgražanje. Ogorčenje. Bojni kriki. Pozivi k odstopu - k odstopu ga niso pozvali le desni mediji in republikanci, ampak tudi njegovi, demokrati, tako Nancy Pelosi, vodja demokratov v predstavniškem domu kongresa, kot Harry Reid, vodja demokratov v senatu. Weiner je rekel, da ne bo odstopil, da pa si bo vzel bolniško ter se odpravil na psihiatrično terapijo, ki naj bi ga ozdravila seksualne odvisnosti, tega čudnega, neobvladljivega, fatalnega »impulza«. Barack Obama je dahnil: »Če bi se to zgodilo meni, bi odstopil.« Zgodba je torej jasna in enostavna: prvič, mediji so dobili bitko s politikom, drugič, politika so zasačili pri laži, in tretjič, politik je izpadel tepec. Ergo: primer končan. Tu ni več kaj reči. Vse je na dlani.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.