23. 6. 2011 | Mladina 25 | Svet | Komentar
Otoki zakladov
Neposredni krivec za finančno in gospodarsko krizo in vse hujšo revščino so davčna nebesa, piše Nicholas Shaxson, avtor eksplozivne knjige Otoki zakladov
Nicholas Shaxson, avtor knjige Otoki zakladov
Leta 1989, ob izteku pohlepne dekade, v kateri je zakraljeval neoliberalizem (»Pohlep je dober«), so zaradi utaje davkov zaprli Leono Helmlsey, newyorško nepremičninsko magnatko. Ena izmed obremenilnih prič je bila njena služabnica, ki jo je slišala, kako je rekla: »Mi ne plačujemo davkov - le mali ljudje plačujejo davke.« Leona Helmlsey je davke utajila, toda ni jih utajila v davčnih nebesih - če bi jih utajila v davčnih nebesih, se ji ne bi nič zgodilo. Teh, ki davke utajujejo v davčnih nebesih, ne zapirajo.
Na začetku leta 2009, kmalu po izbruhu svetovne krize, so se v Londonu zbrali voditelji držav G20 in oznanili: davčna nebesa bomo izobčili! Nicolas Sarkozy je zmagoslavno dahnil: »Z davčnimi nebesi je konec.« Ni bilo. Sestavili so celo črni seznam davčnih nebes, toda na koncu je seznam ostal prazen. Davčna nebesa so preživela in zmagala. Spet. Dobrih deset let prej, leta 1998, je ukinitev davčnih nebes napovedal OECD. Dovolj je! Davčna nebesa »uničujejo davčne baze drugih držav, maličijo trgovino in investicijske vzorce ter spodkopavajo poštenost, nevtralnost in splošno sprejemljivost davčnih sistemov.« Ni šlo. Sestavili so črni seznam davčnih nebes, na katerega pa so vključili le karibske otočke, ki niso člani OECD. Na koncu tako spet ni bilo nič. Davčna nebesa so preživela in zmagala. Kot vedno.
Ni čudno: davčna nebesa so večja in mogočnejša od otočkov, na katerih domujejo. Skozi davčna nebesa je speljana več kot polovica svetovne trgovine, več kot polovica bančne aktive in več kot tretjina vseh tujih korporativnih investicij. Skoraj vse največje ameriške korporacije imajo podružnice v davčnih nebesih, kar pomeni, da doma, v Ameriki, davkov sploh ne plačujejo. Podobno velja tudi drugod: leta 2007 so ugotovili, da tretjina največjih britanskih korporacij za prejšnje leto sploh ni plačala davkov, niti penija. Enron je imel - tik pred bankrotom! - v davčnih nebesih kar 881 podružnic, od tega 692 na Kajmanskih otokih, kjer je bazirana tudi večina skladov hedge, ki veljajo za najbolj tvegane, najbolj netransparentne, najmanj zavarovane in najnevarnejše. V davčnih nebesih se skriva 11 bilijonov dolarjev in pol: tretjina svetovnega BDP-ja, četrtina svetovnega bogastva.
Ker pa se je ob davčnih nebesih, ki servisirajo finančno elito, razmahnila tudi velikanska in agresivna odvetniško-računovodska industrija, ki finančni eliti svetuje, kako se čim učinkoviteje in čim varneje izogniti davkom, sama davčna nebesa vsako leto utajijo za približno 250 milijard dolarjev davkov. Če tem 250 milijardam dodate še davke, ki jih korporacije utajijo po »legalni« poti, v nacionalnih državah (onshore!), in davke, ki jih korporacije utajijo s prirejanjem bilanc in mispricingom, dobite tako enormno količino denarja, da se lahko vprašate le: kako to, da smo sploh v krizi? Kako to, da je denarja premalo?
Toda tistih 250 milijard, ki jih vsako leto utajijo davčna nebesa, je dvakrat do trikrat več, kot znaša letna globalna pomoč revnim deželam. A iz revnih dežel - iz dežel v razvoju - vsako leto ilegalno izgine okrog 1000 milijard dolarjev, desetkrat več, kot znaša globalna pomoč tem deželam. Zahod potemtakem za vsak dolar, s katerim pomaga revnim deželam, nazaj pobere 10 dolarjev! Davčna nebesa so mehanizem, s katerim kapital selijo iz revnih dežel v bogate, na Zahod: zahodne korporacije, ki investirajo v dežele tretjega sveta, davkov ne plačujejo v deželah tretjega sveta, ampak v davčnih nebesih, od koder te investicije prihajajo - v davčnih nebesih pa davek znaša nič. Kot pravijo: problem latinskoameriških držav ni v tem, da nimajo denarja, ampak v tem, da je njihov denar v Miamiju! V davčnih nebesih. Offshore. Kar je obsceno. Še bolj obsceno: bogastvo, ki ga latinskoameriške elite skrivajo v davčnih nebesih, je večje od zunanjega dolga teh dežel. Tako piše Nicholas Shaxson, avtor briljantne, eksplozivne, spektakularne knjige Otoki zakladov - davčna nebesa in možje, ki so ukradli svet (Treasure Islands - Tax Havens and the Men Who Stole the World), ki se bere kot popolno dopolnilo Doktrine šoka.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.