Prvi maščevalec: Kapitan Amerika

Dobra plat evgenike.

Ameriška ideologija je varna in sprejemljiva le še v kontekstu II. svetovne vojne. Steve Rogers (Chris Evans) je mali, neprivlačni, astmatični platfusar, šibki, pomehkuženi, falirani moški, tarča stalnih posmehovanj in šikaniranj - toda dajte mu vojno, pa bo postal metafora ameriške moči, metafora ameriške vsemogočnosti, metafora ameriškega ekspanzionizma, metafora ameriške manifestne usode, metafora ameriškega šovinizma, metafora ameriškega militarizma. Jasno, v abstraktnih časih bi zadoščala katerakoli vojna - korejska, vietnamska, iraška, afganistanska. Ker pa živimo v časih, ko ameriške vojne niso ravno popularne in sprejemljive in ko težko nastopajo kot izvir ameriške pravičnosti, je treba dati Rogersu vojno, ki velja za dobro in pravično: II. svetovno vojno. Pač vojno, o kateri obstaja globalni konsenz. V kontekstu II. svetovne vojne postane ameriški militarizem sila dobrega, zgled, ideal. Nič, II. svetovna vojna je priložnost, da ameriški vojak postane perfektno orožje, nadnaravni vojak, nadvojak, nadčlovek, superjunak: hej, nacizem je bil tako zloben, tako malopriden in tako izprijen, da je morala druga stran iti res do konca in do zadnjih atomov moči, če ga je hotela premagati. Do konca? Dobesedno: dr. Erskine (Stanley Tucci), tipični »nori znanstvenik«, namreč Rogersa napumpa z magičnim serumom, ki ga prelevi v mutantskega, neustrašnega, neuničljivega nadčloveka, v perfektno mašino, v patriotski meč in ščit nove dobe. Točno, tudi nacisti so eksperimentirali z ljudmi in evgeniko, toda to so počeli v imenu Zla - Američani to počnejo v imenu Dobrega. V imenu humanizma. Rogers postane Captain America, utelešenje Dobrega, ameriške himne in »največje generacije«, ultimativno moralno bitje, totalni humanist, globalni križar, terminator nacizma, strah in trepet Hitlerja, pa tudi Johanna Schmidta (Hugo Weaving), fanatičnega, bizarnega, megalomanskega firerja Hidre, okultne nacistične kabale, ki skuša redefinirati arijski ideal, starodavno relikvijo pa preleviti v orožje za množično uničevanje. In bolj ko Schmidt - oz. Rdeča lobanja, njegov mutantski alter ego, njegov »mini me« - izgleda kot karikatura, bolj realno in bolj nujno izgleda Captain America. Nihče se mu ne bo več posmehoval. Nikoli. In nihče ga ne bo več šikaniral. Nikoli. Vici na njegov račun izumrejo. Vprašanje je le: kaj bo počel, ko bo vojne konec? Takih orožij, kot je Captain America, ne ustvariš zato, da bi vojne končal. Au contraire: ko enkrat ustvariš tako orožje, kot je Captain America, nimaš razloga, da bi vojne končal. Pri maščevalec pokaže, da ima evgenika tudi dobro plat - kar je tako, kot da bi rekel, da je imel nacizem tudi dobro plat. Brez samoironije.