Tony Judt: Deželi se slabo godi

+ + + +

Zadnja knjiga, ki jo je ohromljeni angleški zgodovinar izdal še za življenja (2010), proti koncu bitke z amiotrofično lateralno sklerozo.

Glede na »Povojno Evropo« (MK, 2005) je delo bolj esejistično in angažirano. Njegovo izhodišče je trpka ugotovitev: kako popraviti škodo, da smo vzgojili generacije otrok, ki službe tehtajo le po zaslužku? Sodobna družba namreč najbolj časti in občuduje bogastvo, celo revni so fascinirani in sprejemajo njegov zvezdniški status. Kako je nastal ta obrat, kaj se je zgodilo v zadnjih tridesetih letih?

Po eni strani je s padcem socializma izginila alternativa, ki je omejevala liberalni kapitalizem, toda že prej se je med zahodnimi levičarji in socialdemokrati začel proces opuščanja idej razrednega boja, simpatiziranja s proletariatom v spopadu z buržuji, namesto njega pa je kot osrednji angažman vzniknilo solidariziranje s temnopoltimi, s pravicami žensk in kasneje homoseksualcev. Že tu se je dogodil preskok k individualnim pravicam in opustitev družbene solidarnosti. Naenkrat je postala osrednja vrednota pravica - biti tak, kot sem, hkrati pa so delavske pravice in ideja enakosti postale sekundarne. Avtor je bil resigniran: »čas med leti 1989 in 2009 so požrle kobilice«, vendar pa ne apatičen. S kritično analizo se je lotil samoumevnih tem, kot so privatizacija javnega prometa, sanktifikacija bančnikov, razpad javnega sektorja, ki ga dajejo v podizvajanje zasebnim firmam. Kot družboslovec misli ekonomske ukrepe, ki jih spravi v logični odnos. Kaj se zgodi, če država proda zasebniku nedonosna avtobusna podjetja? Ta bo preprosto ukinil proge in postaje, na katerih je malo prometa in dosegel dobiček. Torej odlično, toda za ceno, da bo marsikateremu podeželanu onemogočil javni potniški promet. In zdaj usodno vprašanje: ali ni vloga države ravno v tem, da čim širši populaciji omogoči mobilnost, ne pa da iz javnega prevoza ustvarja profit?

Tony Judt v poslovilnem delu ne naredi vsebinsko sicer nič prelomnega, pač pa na ravni govora zavrže malikovanje bogastva in moči ter na njuno mesto postavi enakost, solidarnost in družbo brez ekscesnih socialnih razlik.