Kavboji in vesoljci

Kvantum sočutja.

Spomnite se časov, ko so bili vsi prepričani, da bi moral Jamesa Bonda igrati Harrison Ford. To je bilo tam nekje na začetku Reaganovih osemdesetih, ko sta trilogija o Vojni zvezd in Lov za izgubljenim zakladom, prvi Indiana Jones, svetu razkrila Harrisona Forda in ko je franšiza o Jamesu Bondu ostala brez Jamesa Bonda, brez igralca, ki bi kanaliziral tajnega agenta 007, brez »kontejnerja«, če naj uporabim izraz, ki so ga naplavili sci-fi filmi - bondiadi od Tarče do smrti in Nikoli ne reci nikoli več sta namreč povsem jasno in razločno pokazali, da je obema Bondoma, Seanu Conneryju in Rogerju Mooreu, čas potekel. Ergo: potrebovali so novega Bonda. Bil je čas za reboot. Odtod: Harrison Ford. Indiana Jones kot James Bond? Ne, zgodilo se je ravno obratno: Sean Connery, eks Bond, se je preselil v franšizo o Indiani Jonesu, specifično, v film Indiana Jones in zadnji križarski pohod, v katerem je igral profesorja Henryja Jonesa, očeta Indiane Jonesa (»Nice landing,« prav zares), potemtakem človeka, ki je »rodil« Indiano Jonesa, kar je bilo tudi logično - najprej je bil Bond, šele potem Indy, alias junior. Bratje Marx bi temu rekli arheologija, toda Bond in Indy sta za svojo združitev potrebovala dober izgovor - tretji rajh. Tretji rajh lahko zlomita le Bond in Indy - skupaj! Če združita moči! In res, tretji rajh - ta »imperij Zla«, ta »vojska teme« - jima napove vojno: njima osebno! Za Bonda je to kakopak nova izkušnja - Indyju pa se to stalno dogaja.

Zdaj, dobrih 20 let kasneje, se Bond in Indy spet združita. Spet se združita na tujem teritoriju - ne v divji Evropi, ampak na divjem zahodu. Divjem divjem zahodu, pravzaprav. In spet za združitev potrebujeta dober izgovor - invazijo zunajzemeljskih bitij. Za oba je to nova izkušnja. Daniel Craig, še včeraj James Bond, se zbudi sredi arizonske puščave - nima pojma, kako mu je ime. Nima pojma, kdo je. Nima pojma, od kod prihaja. Mož brez imena. In brez preteklosti. Na roki ima kovinsko zapestnico, ki izgleda futuristično, še toliko bolj, ker se film dogaja leta 1871. Če bi mu bilo ime James Bond, potem bi temu, kar ima na roki, rekli gadget. Ko prijezdijo lovci na glave, tipični raztrganci iz umazanih seventies vesternov, jih razmeče, pokolje in postreli. Kolt zavrti na prstu in ga sune v tok. Man with No Name pač, groteska bibličnega maščevanja. Če ne bi tekoče govoril angleško, bi mu rekli Terminator, toda oblačila in obutev pobitih lovcev na glave si potem natakne kot Terminator. In ko odjezdi v bližnje mesto, najde dovolj razlogov, da je Shane, Mož, ki je ustrelil Libertyja Valancea, Mož iz Laramieja in Man with no Name v eni osebi: mesto - zakotno, anarhično, ustrahovano - je namreč talec in obenem posest polkovnika Woodrowa Dolarhydea (Harrison Ford), mogočnega, tiranskega, tajkunskega, smrtno resnega živinorejca (z arogantnim sinom), veterana ameriške državljanske vojne. In ne kličite ga polkovnik: »Večina tistih, ki so me klicali polkovnik, je mrtvih.« Toda še preden bi lahko film nakazal vse razredne prepade in vse aspekte izkoriščanja, kavbojsko mesto že doživi svoj Dan neodvisnosti - okej, svoj Cloverfield, svojo Vojno svetov, svoje Bližnje srečanje tretje vrste. Spielbergovsko Amerikano napadejo gigerjevski »osmi potniki«, vesoljski zavojevalci - hja, podobno kot malo, zakotno spielbergovsko mesto v filmu Super 8.

Film Kavboji & vesoljci, posnet po stripu, je Super osmi potnik: alieni, ne ravno transformerji, izgledajo kot Antikristi (kot demoni izrojene prihodnosti, kot mutacije back-to-the-future tripa), vsaka ugrabitev, ki jo izvedejo, pa tako kot v Vojni svetov in Bližnjih srečanjih tretje vrste spominja na vnebovzetje. Kavboji & vesoljci so - tako kot Super 8 - spomenik Stevenu Spielbergu, obenem pa tudi napol satirični hommage mitu o

postrasni in postrazredni Ameriki: ko malo ameriško mesto napade zunajzemeljski »imperij Zla«, takoj izginejo vsi razredni prepadi - Mož brez imena, alias Jake Lonergan, in polkovnik Dolarhyde stopita skupaj. Izkoriščevalci in izkoriščani se zlijejo v koalicijo. Razredne vojne je konec. Vsi so na isti barki. A po drugi strani: tudi rasne vojne je v trenutku konec - koaliciji se pridružijo tudi Indijanci, državljani tretjega reda, ki v mesto sploh nimajo vstopa (in ki so bili nekoč prikazani tako »nečloveško« in tako »iztrebljivo« kot zdaj alieni). Hej, vsi - čisto vsi! - so na isti barki. Vsi so napadeni. Amerika je under attack. Prevedite te »nečloveške« aliene v Al Kaido ali v krizo, pa dobite povsem realni kontekst, zgodovinski trenutek, ko so Američane prepričali, da so vsi na isti barki, revni in bogati - in da naj se zdaj vsi žrtvujejo za ohranitev statusa quo, »našega načina življenja,« kar je bilo noro, še zlasti če pomislite, da je prav ta perverzni status quo Ameriko tako razslojil in tako imperializiral, da je bil napad Al Kaide tako neizbežen kot kriza. In ne le z bibličnega vidika. In ker alieni izgledajo kot Amerika, Amerika pa kot Afganistan, pomeni, da Kavboji & vesoljci niso fikcija, ampak antifikcija, posneta po resnični zgodbi.