Sasha Cobra: "Kaj se je vendar zgodilo z ljubeznijo?"

“S tem, ko so se mnoge ženske pomožačile, so bili mnogi moški še bolj potisnjeni v žensko držo. Vse to pa seveda ne vodi v zelo harmonične odnose. In zato se moram pogosto vprašati: kaj se je vendar zgodilo z ljubeznijo? Kaj se je zgodilo s konceptom dveh ljudi, ki sta tam zato, da drug drugega oplemenitita, ne da se bojujeta?”

Svojim slovenskim učencem je najprej zarolala filmček. Na njem starejši črni gospod dve ženski na mizi pred sabo pripravi do orgazma samo z manipulacijo njune energije. Kljub temu, da se ju gospod komajda dotika, ženski na koncu kričita kot bi rojevali.

Potem je gospodična Cobra zarolala še en filmček, na katerem sama na podoben način porihta nekega ubogega trebušastega vraga, ki pri tem dobesedno vrešči kot bi ga dajali iz kože. Čeprav je bila zadeva videti precej brutalna, naj bi bila izkušnja za pacienta bojda izjemno lepa. Bojda mu je naredila ogromno dobrega, saj naj bi mu iz telesa sprostila cel kup 'spolnih travm'. »Naporna je bila izkušnja zanj predvsem zato, ker se je tako srdito boril proti solzam.« je pojasnila gospodična Cobra: »Célo njegovo telo je hotelo jokati, ampak njegova zavest se je borila z vsem, kar je imela na razpolago. In ko je končno zahlipal, je s tem energiji odprl vrata, in v trenutku mu je bilo lažje. Mnogi me vprašajo, zakaj je izkušnja za moške in za ženske videti tako drugačna. Odgovor je, da so ženske socializirane tako, da so jim tovrstne čustvene sprostitve vsaj občasno dovoljene - vsake toliko se jim pač tolerira kak histerični napad. Moški pa tega privilegija nimajo. Ves čas se morajo imeti pod kontrolo - zato se jim marsikaj nabere. Ampak v resnici se je imel pacient lepo in se mi je kasneje iz srca zahvalil.«

Črni gospod iz uvodnega filmčka, ki po stasu in mimiki zelo spominja na Chefa iz South Parka, se imenuje Shantam Nityama in je ustanovitelj posebne terapevtske tehnike po imenu Nitvana Bodywork. Gospod Nityama se posveča predvsem delu z ženskami, njegova učenka Sasha Cobra pa potuje po svetu in skrbi za moške. Tehnično je sicer iz Amerike, vendar pravi, da v resnici nima doma, saj že leta brez prestanka potuje in predava. Poročam lahko, da je slovenske udeležence seminarja navdušila, in da ji strank za posebne ena-na-ena seanse nikakor ni manjkalo. V svetu, polnem šarlatanov, je novinarjeva dolžnost, da je do ezoterikov, ki računajo 225 dolarjev na uro, maksimalno sumnjičav ... Ampak po dolgem druženju z njo (pet ur sva porabila samo za avtorizacijo intervjuja) si ne predstavljam, kako bi lahko dvomil v njeno modrost.

Bom kar takoj načel, kar me najbolj zanima. Številne orientalske teorije in tudi moje čisto osebne izkušnje učijo, da je lahko seks za organizem škodljiv - da z ejakulacijo človek nepovratno zgubi ogromno t.i. 'esence'. Kitajska medicina je glede tega precej nedvoumna ...

Res je, da ejakulacija lahko pripelje do tega, da moški zgubi veliko energije. Enako res pa je tudi, da veliko moškim izogibanje ejakulaciji povzroči drugačne težave.

Recimo?

Mnogim to lahko povzroči motnje na mentalni ravni. Ker če varčuješ z izlivi, potem se v tebi nabere ogromno energije. In če te energije ne kanaliziraš v kaj kreativnega, bo ostala notri in hranila vse tisto, kar zadržuješ v telesu - recimo tvojo jezo ali občutke ničvrednosti. Ti negativni občutki so se dejansko sposobni hraniti s privarčevano energijo. In to lahko vodi v težave.

Ampak v osnovi ima kitajska medicina prav?

Ja, ker z izlivi definitivno izgubljamo energijo. A nič na tem svetu ni samo belo ali samo črno. Obstajajo tudi načini ljubljenja, s katerimi je možno v telesu generirati toliko energije, da izliv na koncu ne bo predstavljal tako dramatične izgube. Problem je v tem, da se večina ljudi ne zna ljubiti na ta način. Še posebej za moške velja, da je njihovo ljubljenje zelo ... Mmm, reciva, da je zelo orientirano na trenje. Na trenje, ne na energijo. In ko ejakulirajo, se potem mnogi povsem razumljivo čutijo oropane energije. Tako da ja, kitajska medicina ima prav - a je treba biti pri postavljanju pravil zelo pazljiv. Ker če nekoga sprogramiraš s takimi pravili, potem mu bo že sam program - torej sama prepričanost v škodljivost nekega početja - ob izlivu naredila več škode, kot bi mu jo sam izliv.

Vi pravite, da znate ljudem iz telesa odpraviti 'spolne travme'. Kaj točno te spolne travme sploh so in kako jih zdravite?

Spolna travma lahko pomeni veliko različnih stvari, ki so praviloma posledica napačno sprocesiranih izkušenj. Ključno je razumeti, da je to povsem odvisno od posameznika. Na dva različna človeka ima lahko enaka izkušnja povsem različne posledice. Za nekoga je lahko določena travmatična izkušnja povsem brez posledic, drugega bo poškodovala. Če gremo v ekstreme - pa to morda ni najbolj pametno, ker bo kak bralec najbrž narobe razumel, ampak vseeno: nekdo, ki je o tem prej fantaziral, lahko med posilstvom celo uživa, nekomu drugemu pa je pri petih letih morda nekdo osorno velel, naj si sleče srajco, pa mu bo to lahko v telesu pustilo znatne travme. Vse je odvisno od tega, kako sprocesiramo izkušnje. In drugi vir spolnih travm je, če s svojim telesom ravnamo napačno skozi zelo agresiven seks.

Če se moški tako polenijo oziroma so tako ošibljeni kot danes, potem ni nikogar, ki bi v žensko posadil kvalitetne ideje. Zato v njih rastejo debilizmi, ki so jih tja posadili mediji. Zato so danes tako totalno obsedene s tem, kako izgledajo, kakšne obleke imajo, kakšne ploščice imajo v kopalnici ...

Kaj mislite s tem?

Naša telesa so občutljiva. Zelo lahko se zgodi, da nam seks, za kakršnega so nas sprogramirali mediji, pusti poškodbe. Mnoge ženske mislijo, da jih divji agresivni seks veseli in zadovoljuje - a njihovemu telesu to preprosto ne ustreza. Na ta način v njem nastanejo travme, ki priplavajo na površje šele, ko taka ženska sreča nekoga, ki se z njo ljubi na dovolj nežen način.

In take travme se skladiščijo kje? V celicah?

Tako je. In enako lahko, kot je te travme dobiti, jih je enako lahko sprostiti.

Kar počnete vi na vaših seansah?

Tudi, ja. Ampak za sproščanje travm sploh ni treba priti na mojo seanso. Tisti ljudje, ki res znajo živeti ljubečnost in občutljivost do sočloveka, imajo to moč, da partnerju zelo pomagajo. Dva človeka, ki se res znata ljubiti, lahko drug drugemu pomagata na številnih področjih. Tudi na področju spolnih travm.

Do kakšne mere je ta umetnost zdravljenja preko ljubljenja odvisna od človekove osebnosti in v kakšni meri od same tehnike?

Ključna sta tehnika in razumevanje. In seveda nežnost. Če se moški, ki je zelo v stiku sam s sabo in s svojim penisom, zna dovolj nežno ljubiti z žensko, potem bo njegov penis lahko pozdravil travme v njeni vagini. Bom poskusila ponazoriti konkretno. Recimo, da se par nežno ljubi, in ona kar naenkrat začuti bolečino. To ne pomeni nič drugega kot to, da je paru življenje ponudilo priložnost, da z ljubljenjem pozdravita njeno travmo iz preteklosti. Najboljši način, da se to zgodi, je, da moški zastane in ostane v njej. Počakati mora, da se ženska popolnoma sprosti in mu začne zaupati, biti mora čimbolj miren in ljubeč. In ko se ona sprosti in mu začne zaupati, lahko moški počasi nadaljuje z zelo nežnimi gibi, in potem nekaj kar naenkrat reče puf, in odprejo se vrata, in bolečine ni več.

Okej, ampak to so v bistvu super novice! Ljudje, pravite, imamo to moč, da drug drugega pozdravimo s seksom.

Absolutno. Ljubljenje je samo na sebi nekaj tako neskočno zdravilnega ... Vendar ne, če se zanašamo na pornografijo kot na osnovni model.

Ježeš. Kaj je zdaj narobe s pornografijo?

Če pornografija postane vzor za naš seks, potem ima ta način ljubljenja potencial, da povzroči nasprotno od zdravljenja.

Torej nas poškoduje?

To se dejansko zelo lahko zgodi, ja.

Ampak na kakšen način?

Pornografski seks je mnogo preveč agresiven za naša telesa. Naša telesa so preprosto preobčutljiva za to. Poleg tega nas pornografija sprogramira z mnogimi zmotnimi željami in pričakovanji. Številni moški recimo od sebe zahtevajo, da morajo imeti od začetka kamnit penis - a to preprosto ni potrebno. Čudovit način ljubljenja je, ko penis otrdi šele v interakciji z naravno energijo v ženski nožnici. Zelo v redu je, če moški svoj mehki ali pol-trdi ud položi v nožnico in šele potem počasi do konca otrdi - in to brez vseh tistih strahov in fantazij, da se od njega takoj od začetka pričakuje vrhunski performans. In tudi ženska postane na ta način bistveno bolj dovzetna kot če kar iz nule vanjo vdre trd tuj objekt.

Priznal bom, da take scene, kot ste jo opisali, še nisem videl v nobenem pornjaku.

Seveda, saj je večina pornografije povsem izven stika z naravnimi mehanizmi in potrebami naših teles. In to ni travmatično samo za ženske, temveč tudi za moške. Ne morem vam povedati, kako pogosto v svojem delu z moškimi naletim na kronično tenzijo v njihovem genitalnem predelu. Zaradi tega imajo lahko med seksom številne težave. Mnogi moški mi povejo, kako frustrirajoče je zanje, ko jim partnerke velijo, naj jih štelajo hitreje in močneje, hitreje in močneje - oni pa si tega niti malo ne želijo, pa si ne upajo povedati naglas. Kar si ti moški želijo, je, da bi lahko šli še naprej počasi in nežno. S svojimi partnerkami se želijo ljubiti.

Zelo spoštujem vaš poziv po več nežnosti - ampak kot tipičen od pornografije sprogramiran robot si ne morem kaj, da si ne bi mislil, da človek včasih vseeno rabi tudi malo ene take pobezljale hard-core jebačine.

Ne na način, kot si mislite. Za mnoge moške je to sicer način, kako sprostiti jezo in občutiti nekakšno moč. A obstajajo druge, bolj zdrave metode za sproščanje takih občutkov kot seks.

Ko govorim o 'pravem moškem', ne govorim o tem, da je agresiven oziroma da skuša imeti vse pod kontrolo. Ne, to so v resnici negativne lastnosti moškega principa, tako kot sta recimo pretirana emocionalnost in manipulativnost negativni lastnosti ženskega principa.

Okej, ampak kaj pa tiste ženske, ki zahtevajo, da jih mora moški štelati hitreje in močneje?

Ko ženske zahtevajo agresiven seks, to pogosto delajo, ker zaradi vpliva pornografije mislijo, da njihovi moški to potrebujejo. Ženska, ki resnično misli, da si želi agresivnega seksa, ne razume najbolje svojega lastnega telesa. In vedno, ko je človek potisnjen v konflikt s svojo naravno energijo, mu lahko to v telesu pusti škodljivo napetost.

Eno vaših ključnih sporočil je, da se moramo moški čimprej in čimbolj ‚reconnectati' s svojim penisom. Ampak splošno prevladujoče prepričanje je, da smo kvečjemu preveč povezani s svojim penisom ...?

Pa ni res. Za moškega je genitalni predel njegov pozitivni pol, kar pomeni, da se tam ustvarja večji del njegove energije. Penis je za moškega neke vrste powerhouse, njegova elektrarna. A družba je žal strukturirana tako, da čimbolj razbije to povezavo, ki jo mora imeti vsak zdrav moški s svojo elektrarno. Veliko moških je bilo privzgojenih, da že ob sami pomisli na svoj penis začutijo sram ali krivdo. To se lahko zgodi preko vzgoje, ki zapoveduje, da je masturbacija greh - lahko pa se zgodi tudi na cel kup drugih zahrbtnih načinov. In končni rezultat je, da oseba nima ljubečega pozitivnega odnosa s tem svojim ključnim delom telesa. Zato je za mnoge moške že sam proces tega 'reconnectanja' izjemno zdravilen.

Okej, a kako to konkretno doseči?

Ena zelo preprosta vaja bi bila, da preprosto čutite svoj penis. Ko usmerimo pozornost na določen del telesa, mu s tem namenimo določeno energijo. To velja za vse dele telesa in torej tudi za penis. A srečala sem številne moške, ki na ta način sploh niso zmožni vzpostaviti povezave s svojim penisom. Takim svetujem, naj začnejo tako, da nanj položijo roko in svojo pozornost usmerijo na to.

Ker verjamem, da imate vsaj delno prav, se bom vzdržal vseh očitnih šal o Alu Bundyju. Okej, vi trdite, da znate na teh svojih seansah pomagati pri številnih težavah. So učinki trajni?

Moje energetsko delo človeku odpre telo. Učinki so čisto lahko trajni. Ključno je predvsem, da se oseba zaveda, kako je treba potem odprtost vzdrževati. Za to pa je ključno najprej razumevanje, kaj ji je dotedaj v telesu ustvarjalo blokade, in seveda tudi volja, da svoje navade spremeni.

Kateri bi bili glavni splošni načini, kako lahko vsi delamo na tem, da je naše telo ... odprto?

Vsak ima seveda neko svojo specifiko, ampak naša skupna tema je ta, da se moramo vsi truditi imeti čimbolj sproščeno telo. Druga glavna tema bi bila, da si moramo dovoliti, da ves čas čimgloblje in čimbolj svobodno dihamo.

Kaj, to je to?

Kako to mislite: to je to?! Za nekoga kot ste vi osebno bosta učenje sproščanja in pravilnega dihanja dovolj, da vam zapolnita dneve in dneve. To sem zelo jasno začutila prejle, ko sem vas objela.

Izjemno mi je všeč nosilni moto na vaši spletni strani, in sicer 'Resurrecting men as the initiators, protectors and warriors of truth'. Kar pomeni, da je vaš osnovni namen moške takorekoč obuditi od mrtvih, da bi lahko spet postali iniciatorji, zaščitniki in vojščaki resnice. Jaz sem sicer zadnji, ki bi oporekal duhu tega poziva, ampak moja služba je tudi, da vas vprašam, če ni to malo seksistično. Ker implicira, da ženske niso iniciatorji, zaščitniki in vojščaki resnice ...

Na tem planetu se trenutno dogaja cel kup reči, ki so uperjene proti življenju. Zdaj nam je že skoraj vsem jasno, da je tako in da bi bilo treba stvari korenito spremeniti. Ampak vprašala vas bom naslednje: kje so vojščaki? Kje so plemeniti vodje, kakršne nujno potrebujemo, da se končno vendarle nekaj premakne? Moja trditev je, da so se moški izjemno polenili, ob tem pa so iz večih razlogov velik del svojih moči izgubili. In moja naloga je, da jim čimveč moči povrnem, tako da bodo lahko spet prevzeli svojo naravno vlogo vojščakov resnice.

Ki pa, spet, ni tudi naravna vloga ženske?

Lahko je tudi. Ampak v tem trenutku je dosti bolj pomembno, da se ženske posvetijo temu, zaradi česar so prišle na ta planet. In sicer, da dajejo ljubezen, nego in sočutje. Tudi tega nam v tem trenutku manjka, ne samo vojščakov resnice. Ženske dajejo ljubezen in nego - tako otrokom kot idejam. Če v žensko posadiš pravo seme, bo zanj naredila vse in pogosto še več. Ta njena naravna vloga je neprecenljiva. Če pa se moški tako polenijo oziroma so tako ošibljeni kot danes, potem ni nikogar, ki bi v žensko posadil kvalitetne ideje. Zato v njih rastejo debilizmi, ki so jih tja posadili mediji. Zato so danes tako totalno obsedene s tem, kako izgledajo, kakšne obleke imajo, kakšne ploščice imajo v kopalnici ...

Pornografski seks je mnogo preveč agresiven za naša telesa. Naša telesa so preprosto preobčutljiva za to. Poleg tega nas pornografija sprogramira z mnogimi zmotnimi željami in pričakovanji.

Ko bi vam le znal oporekati! Je pa seveda res, da tudi ni ravno za pretiravati z zgodovinsko plemenitostjo moškega - številni moški tekom zgodovine so bili vendar vse prej kot vojščaki resnice.

To, o čemer sem govorila, je samo en aspekt. Problem je seveda širši. Oba spola sta pobezljala. Številne ženske so začele funkcionirati po principih moške energije, a jim to po mojih izkušnjah ponavadi prepreči polno izkusiti čudež tega, kaj pomeni biti ženska. Večina takih, ki funkcionirajo po moških principih, jih po mojih opažanjih čuti, da morajo v to vlagati enormne količine energije, za kar so poplačane s sila malo odziva oziroma rezultatov. Ampak s tem, ko so se mnoge ženske pomožačile, so bili mnogi moški še bolj potisnjeni v žensko držo. Vse to pa seveda ne vodi v zelo harmonične odnose. In zato se moram pogosto vprašati: kaj se je vendar zgodilo z ljubeznijo? Kaj se je zgodilo s konceptom dveh ljudi, ki sta tam zato, da drug drugega oplemenitita, ne da se bojujeta?

Moj prvi hitri odgovor bi bil, da je bil ta koncept že zdavnaj ustreljen kot eden mnogih talcev demence, ki jo živimo. A v resnici nisem tako prepričan, da je na družbeni ravni sploh kdajkoli obstajal.

Morda. Res obstajajo mnogi faktorji, ki prispevajo h konfliktom med spoloma. Ampak kaj ni to še dodaten razlog, da se ljudi spodbuja k ljubečim, prijateljskim in spoštljivim odnosom? Moje izkušnje jasno kažejo, da je to, če ljudje ostanejo znotraj svoje naravne moške ali ženske esence, praviloma veliko lažje. Vem recimo, da si večina tistih žensk, ki danes delujejo po moških principih, v resnici želijo pravega moškega. Ki nima seveda z macho stereotipi prav nobene zveze - ravno nasprotno.

Ko rečete 'pravega moškega', mislite najbrž na t.i. distinguished mana, ki je na vaši spletni strani tudi predstavljen kot končni cilj vaših terapij. Ta distinguished man, torej mož odlike, je nekdo, ki po vašem: 'živi brezkompromisno življenje in se zanaša predvsem na svojo lastno notranjo modrost. Raziskal je tako svoj notranji kot zunanji svet, tako da dobro razume vse škodljive programe, ki mu jih je bila vcepila družba. Zelo se zaveda energetike spolnih interakcij in spolnost uporablja za zdravljenje, čiščenje psiholoških strupov in prehajanje v višja stanja zavesti. Mož odlike razume vse mehanizme tako telesa svoje partnerke kot tudi svojega telesa. Osvobojen je sramu, krivde in vseh drugih negativnih čustev, povezanih s svojo seksualnostjo.' Še več, ker je spolno osvobojen, pravite, naj bi ga bilo tudi bistveno težje kontrolirati s strahom, kot se danes dogaja večini ljudi.

Tako. Ko govorim o 'pravem moškem', ne govorim o tem, da je agresiven oziroma da skuša imeti vse pod kontrolo. Ne, to so v resnici negativne lastnosti moškega principa, tako kot sta recimo pretirana emocionalnost in manipulativnost negativni lastnosti ženskega principa. Vsak od nas ima v sebi tako moško kot žensko energijo. Moški mora s svojo notranjo zdravo žensko komponentno čimbolj ljubiti in negovati zdrave aspekte svoje moškosti. In enako mora ženska v svoji notranji zdravi moški komponenti najti vir stabilnosti in trdnosti, ki bo med drugim tudi discipliniral njeno pretirano čustvenost. A danes žal vidimo, da se dogaja ravno nasprotno. Moški prevzemajo predvsem negativne ženske lastnosti, ženske pa predvsem negativne moške.

To je še kako res, to ste zdaj zelo lepo povedali. In meni se zdi zelo dragoceno, da se danes nekdo dejansko osredotoča na moško bolečino. Ker če pogledamo prevladujočo pop mentaliteto, kot se zrcali v revijah in talk-showih, morajo očitno na sebi delati samo moški. Ženske so itak popolne. O ženskah se v javnosti ne sme reči takorekoč nič kritičnega, o moških se pa lahko govori karkoli, saj so po definiciji itak krivi za vse. To ima sicer neko svojo jekleno ekonomsko logiko, saj revije in talk-showe konzumirajo predvsem ženske, ima pa na dolgi rok nedvomno brutalen spiralast efekt.

Okej, to je vsekakor lahko del resnice. V ženskih revijah in talk-showih v resnici zaslediš vsebine, kakršne omenjate. Ampak za celovito sliko je treba pogledati še ostali del medijev. V reviji je resda pogosto objavljen članek o tem, kako si mora ženska prikrojiti moškega, ampak ostali del revije ji pa ves čas vrešči v glavo, da se mora spremeniti ona. Da je takorekoč vse na njej narobe - kako izgleda, kako se oblači, kaj si želi ... Nikakor ne čutim, da bi bil en spol napaden bolj kot drugi. Oba sta pod nenehnim napadom, samo na različne načine.