-
Očiščenje
Očiščenje je film o noči, ki je rešila Ameriko. Če bi jo posnemali tudi drugod po svetu, bi rešili svet. Konec bi bilo revščine, konec bi bilo anemične gospodarske rasti, konec bi bilo brezposelnosti, konec bi bilo kriminala, konec bi bilo prenaseljenosti in konec bi bilo podnebnih sprememb.
-
Grossmannov festival fantastičnega filma in vina
Najprej opozorilo (ali pa svarilo, kakor hočete), da gre v Ljutomeru proti koncu deveti Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki ga je odprl Byzantium, Jordanov intervju z vampirkama. Toda brez panike: če boste reagirali hitro in se zapodili tja gor, lahko še vedno v živo srečate prvi zvezdi festivala, Franca Nera, italijanskega zvezdnika, ki je zablestel kot Django (preden ni pristal v Bitki na Neretvi), in Enza G. Castellarija, kralja italijanskega trasha, ki je z vojnim akcijskim filmom Pet zaznamovanih – alias The Inglorious Bastards – Quentinu Tarantinu pokazal, kako Bitko na Neretvi vidijo špageti.
-
Pr’ konc sveta
Gary King (Simon Pegg), rojeni luzer, zbobna svoje nekdanje prijatelje (Nick Frost, Eddie Marsan, Martin Freeman & Paddy Considine), ki so v življenju uspeli, in jim oznani: krenili bomo po poteh spominov in tovarištva! Odšli bomo v vukojebino, v kateri smo odraščali, in obšli vse pube! Turneja! Ob puba do puba! Zlata milja! Spet bomo mladi in svobodni! Vse bo tako kot nekoč!
-
Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta
Tadu, ki je hotel postati globalni pustolovec in globinski arheolog, iskalec izgubljenih zakladov, se sanje spričo čudnih okoliščin izpolnijo, kar pa bo potešilo le otroke, ki so še premajhni, da bi dojeli globino Lova za izgubljenim zakladom. Tad je Indy, le da se ne boji kač, ampak mumij. Za strah pred kačami bi moral vendarle imeti malce burnejše, da ne rečem freudovske sanje.
-
-
Duhovnikovi otroci
Imajo duhovniki otroke? Absolutno. Koliko jih imajo? Ogromno. Odvisno pač od tega, koliko žensk prepričajo, da ne uporabljajo kontracepcije in da ne splavijo, pa četudi gre za njihovo življenje.
-
Napad na belo hišo
Če boste padli v dvorano, v kateri vrtijo Napad na Belo hišo, boste takoj odšli, misleč, da ste to pred kratkim že videli. Ali bolje rečeno: mislili boste, da gledate Padec Olimpa, v katerem Belo hišo okupirajo teroristi.
-
Otroci Sarajeva
V Bosni je vojne že davno konec, toda 23-letna Rahima (Marija Pikić), ki se preživlja kot kuhinjska pomočnica v elitni restavraciji, in njen 14-letni brat Nedim (Ismir Gagula), mali upornik, ki bi lahko svojo odtujenost prelevil v računalniško igrico, sta še vedno z vseh strani zasmehovana, šikanirana in izobčena – ker sta vojni siroti. Kar je seveda ironično, tako rekoč absurdno, toda Aida Begić noče reči, da vojne še vedno ni konec (ali pa da pravi pekel vedno čaka tiste, ki vojno preživijo), ampak da povojna obnova Bosne ni uspela.
-
Novi Leviatan
Naj vas najprej opozorim, da je prišlo do napake, ko so oznanili, da je Grčija novi Čile – ko so torej rekli, da v Grčiji neoliberalci počnejo to, kar so v sedemdesetih letih počeli v Čilu. Ne, Grčija ni novi Čile, ampak novi Irak. Grčiji se dogaja to, kar se je zgodilo Iraku. V Grčiji neoliberalci počnejo to, kar so počeli v Iraku. Grčiji se je zgodil Irak. Ne le Grčiji, se razume, ampak tudi drugim evropskim državam – Španiji, Portugalski, Irski. Pa Cipru. In Sloveniji.
-
Drzni par
Sandra Bullock potrebuje veliko pomoči, da bi izgledala kot Sandra Bullock. V Drznem paru potrebuje Melisso McCarthy. Če ste videli Dekliščino, tretjo Prekrokano noč ali pa Tatici identitete (da o TV-seriji Mike & Molly niti ne govorim), potem veste, da je Melissa McCarthy nova holivudska debeluška. Hollywood ni nor na debeluške, to vemo – kakega silnega rešpekta do debelušk ni nikoli kazal.
-
Dej mi, no!
Če ste gledali srbski Klip, potem ste videli, kako se 14-letna Jasna prelevi v digitalno Lolito in hardcore kraljico šolskega stranišča, da bi pritegnila pozornost največjega frajerja v regiji – in meje njene regije so le meje pustega beograjskega blokovskega naselja. Sporočilo je jasno: res hudo je, če si star 14 let in živiš v beograjskem blokovskem naselju. Norveški film Dej mi, no! pa sporoča, da je še huje, če si star 15 let in živiš v Skoddeheimenu. Skoddeheimen, popolna norveška vukojebina, z Beogradom ne more tekmovati v številu blokov (tu v resnici sploh ni blokov), v količini puščobe pač. Skoddeheimen je namreč tako zakoten, tako dolgočasen, tako neperspektiven in tako odrezan od sveta, da ga tisti, ki v njem odraščajo, razumejo kot žalitev – in kot prekletstvo.
-
Digitalna Udba
Amerika je napadena! To so ponavljali ameriški mediji, ko se je 11. septembra 2001 zrušil Svetovni trgovinski center. Napad iz Amerike! Angriff aus Amerika! Tako pa je nemški Spiegel naslovil članek, v katerem razkriva, kaj vse v Evropi počne ameriška Nacionalna varnostna agencija (NSA), za katero James Bamford, njen najboljši kronist, pravi, da je »največja, najdražja in najvplivnejša tajna služba na svetu«.
-
Okus maščevanja
Očitno so si rekli: vzemi režiserja, ki je posnel originalno Dekle z zmajskim tatujem, in originalno dekle z zmajskim tatujem, Noomi Rapace, pa ne moreš zgrešiti! O, pač – Okus maščevanja je dokaz, da lahko kolosalno zgrešiš, pa četudi res malce spominja na Dekle z zmajskim tatujem. Na žalost.
-
Preden umrem
Če bi Carey Mulligan slučajno na hitro umrla, bi jo lahko v biografiji igrala Dakota Fanning, ki je v filmu Preden umrem tako bledična in tako eterična, kot da bi prišla iz Somraka, toda bledična in eterična ni brez razloga – umira namreč za tisto redko boleznijo, za katero je v Ljubezenski zgodbi umirala Ali MacGraw.
-
Klip
Če zna kdo zadnje čase s filmi pritegniti pozornost, potem so to Srbi. Ste videli Srbski film? Pa Življenje in smrt porno bande? Ja, oba sta bila srbska, in ja, oba sta pritegnila pozornost, toda v svojem pritegovanju pozornosti sta šla tako daleč, da sta bila v številnih deželah neprikazljiva, prepovedana.
-
Osamljeni jezdec
Osamljeni jezdec, alias Lone Ranger, je Superman divjega zahoda. Ali pa Batman divjega zahoda. Kakor hočete. Superjunak divjega zahoda. Nima sicer superjunaških sposobnosti, toda ima masko. Zakaj? Verjetno zato, ker človek z masko izgleda strašnejše kot brez maske. Indijanci so se maskirali, s čimer so belcem naganjali strah v kosti. Gotovo se spomnite bitke pri Malem Velikem rogu, kjer se je Custerjeva konjenica udarila z indijansko armado. Ja, vsi ameriški vojaki so junaško padli v boju. Od prvega do zadnjega.
-
Zombikalipsa
Fenomeni
-
Pošasti z univerze
Brez panike, tu je že vnaprej jasno, da obe pošasti, omarasti, gorilasti Sully (John Goodman) in rahlo strahopetni, enooki Mike (Billy Crystal), ki se preživljata z otroškimi kriki (bu!), na koncu preživita, pa ne toliko zato, ker gre za animirani film, ampak zato, ker gre za predvidljivo predzgodbo – in ne nepredvidljivo nadaljevanje – Pošasti iz omare, Pixarjeve klasike, ki je bila tako lucidna, inventivna, subverzivna in originalna, kot je njena predzgodba nelucidna, neinventivna, nesubverzivna in neoriginalna, saj se iz unikatnega monsterlandskega miljeja, v katerem je bilo vse mogoče (in tudi je bilo), preseli v povsem generični, upehani, zdrsani milje študentskih fars, v katerem Sully (rojeni strašilec) in Mike (priučeni strašilec), rivalska bruca na Monsters University, doživljata le to, kar so doživljali junaki študentskih »gavnarskih« fars (bratovščine, kulizem, snobizem, žurke, tekmovanja ipd.), recimo Nore hiše ali pa, še bolje, Maščevanja piflarjev, ki se mu Pošasti z univerze tako široko priklonijo, kot da kanijo pixarizirati tudi vsa tri njegova nadaljevanja in še Harryja Potterja za povrhu, kar pa bi bilo povsem v skladu z moralo te burleskne animacije, ki sporoča, da lahko skupaj dosežemo več kot vsak zase.
-
Otrok iz zgornjega nadstropja
Bi radi videli film o spodletelosti kapitalizma? Potem si poglejte Otroka iz zgornjega nadstropja, ki pokaže kruto sliko razredne vertikale, ali bolje rečeno – sliko švicarskega razrednega prepada. Bogati živijo zgoraj, v elitnem smučarskem središču, v rajski idili, razkošju in sijaju, revni pa spodaj, v dehidrirani sivini, v revni in razpadajoči dolini. Oba svetova, zgornji (1%) in spodnji (99%), sta ostro ločena. Simonu (Kacey Mottet Klein), 12-letnemu fantu iz doline, tako ne preostane drugega, kot da krade bogatim in daje revnim (= sebi). To, da je že pri teh letih poln tatinskih, žeparskih in vlomilskih trikov, pove vse o perspektivnosti razreda, ki mu pripada, in neprebojnosti razrednega prepada. Zgoraj so večne počitnice, spodaj pa je večni boj za preživetje.
-
Nerodna tajnica
Kaj je bil nekoč – recimo leta 1958 – znak modernosti? Kaj je bil tedaj znak, da se je družba dokončno in nepovratno modernizirala? To, da so lahko ženske delale celo kot tajnice!
-
Pripravnika
Pripravnika je komedija o vojni med digitalnimi domorodci in digitalnimi priseljenci – med tistimi, ki so v IT narojeni, in onimi, ki se skušajo vanj priseliti.
-
Osumljeni
Piše:Marcel Štefančič, jr.Watergate ni bil še nič, Orwellov Big Brother ni bil še nič, vzhodnonemški Stasi ni bil še nič, sovjetski KGB ni bil še nič, Udba ni bila še nič, Severna Koreja ni še nič – tako bi lahko povzeli vsesplošno zgroženost, osuplost in šokiranost ob razkritjih o tajnem delovanju ameriške Nacionalne varnostne agencije (NSA). Afera »Nadzorovanje« je globalni viralni hit – iz Amerike je bušnila po vsem svetu. Pandemično. Kot infekcija. Kot virus. S hitrostjo klika. Kot finančna kriza.
-
Opomba
Da je tale lucidni izraelski film izgubil tujejezičnega Oskarja v boju z iransko Ločitvijo (kar so iranske oblasti takoj napihnile), je več kot ironično, če pomislite, da gre tudi v Opombi, komediji nelagodja, za tekmo, toda ne internacionalno, ampak nacionalno, pač za tiho, hladno, mučno rivalstvo med dvema talmudskima učenjakoma, med asocialnim, zadrtim, pedantnim profesorjem (Shlomo Bar-Aba), ki mu veliki met v talmudskih študijah ne uspe in ne uspe, tako da ostane le opomba v delih drugih talmudistov, in njegovim sinom (Lior Ashkenazi), ki ve, da ti lahko pravi akademski preboj – priznanje, če že ravno hočete – zagotovijo mediji in žarometi (obsedenost je premalo), kar sina in očeta prelevi v Mozarta in Salierija, le da je tu melodrama še hujša, ker je edina nagrada za drugo mesto, ki jo ponujajo odnosi med očeti in sinovi, tista, ki jo je ponudil že Sofoklejev Kralj Ojdip, prvi veliki teater absurda, tako krut kot Stara zaveza.
-
Svetovna vojna Z
Zombiji, ki so do zdaj hreščali na nizkem budžetu, so končno mutirali v poletni popkorn – blockbuster. Svetovna vojna Z je stala 200 milijonov dolarjev, tisti Z v naslovu pomeni zombiji, izraz Svetovna vojna pa nakazuje, da zombiji preplavijo ves svet. Od Philadelhie do Slovenije.
-
Jekleni mož
Superman je superjunak, stripovski lik. Toda v resnici je zunajzemeljsko bitje. Rodil se je na Kriptonu. Kje leži Kripton? V zelo, zelo oddaljeni galaksiji? V paralelnem svetu? V srednjem, avatarskem svetu? V Matrici? Ne, ampak v Sveti deželi.
-
Velika prevara
Novica je bila šokantna – in potovala je hitro, tako rekoč viralno: Mednarodni denarni sklad so prevzeli komunisti! Ali bolje rečeno: najneoliberalnejšo finančno institucijo na svetu, steber protikomunističnega odpora, so prevzeli komunisti! Mednarodni denarni sklad je namreč priznal, da se je zmotil – da je precenil ekonomske učinke politike strogega varčevanja, ki jo je predpisal Grčiji. Kar pomeni, da je priznal, da je podcenil škodljivost politike zategovanja pasu, klestenja, rezanja in sekanja. Ni računal, da bo posledica strogega varčevanja le še večji kaos, ki bo negativno vplival tudi na preostalo Evropsko unijo. In kaos – ekonomski padec – je bil precej hujši, kot so lahko predvidevali. Drastično, brutalno, počezno varčevanje je ekonomijo sunilo v spiralo smrti.
-
Terezina krivda
Hočete videti še eno Ano Karenino? Še eno gospo Bovary? Še eno satenasto žensko, ki trpi v zlati kletki bogastva? Še eno svileno žensko, ki svoje bogato, razkošno, brezskrbno, privilegirano življenje čuti kot katastrofo, ujetništvo, stres, agonijo in tiranijo?
-
Najboljša ponudba
Virgil Oldman, ki ga igra Geoffrey Rush, ni ravno Robert Langdon, Indiana Jones umetnostne zgodovine, ampak bolj Melvin Udall, ki ga je v filmu Bolje ne bo nikoli igral Jack Nicholson: zapet, sterilen, orokavičen, fobičen, aroganten, le da ima še manj smisla za humor, toda več smisla za art.
-
Mojstri iluzij
Če vzamete Soderberghov film Oceanovih 11, v katerem skupina specialistov oropa Las Vegas, Nolanovo Skrivnostno sled, v kateri skušata dva iluzionista drug drugega impresionirati in potolči z ultimativnimi magičnimi triki, Flederjevo Pobeglo poroto, v kateri fant in dekle »ugrabita« poroto, ki »sodi« neki orožarski korporaciji, in dobro, staro Karlsonovo črno kriminalko Kansas City Confidential, v kateri skrivnostni, maskirani moški za potrebe »velikega« ropa rekrutira tri male gangsterje, dobite lahkotno, poskočno, farsično kriminalko Mojstri iluzij, v kateri skrivnostni, maskirani moški rekrutira štiri ulične iluzioniste, rokohitrca (Jesse Eisenberg), mentalista (Woody Harrelson), eskapistko (Isla Fisher) in žeparja (Dave Franco), alias »Štiri jezdece«, ki potem v Las Vegasu – ne sprašujte! – s pomočjo kompleksnih »copperfieldskih« iluzionizmov oropajo (francosko!) banko in zavarovalnico, denar pa potem robinhoodsko razdelijo med žrtve banke in zavarovalnice, toda ko se jim prilepijo FBI (Mark Ruffalo), Interpol (Mélanie Laurent) in demistifikator iluzionionističnih trikov (Morgan Freeman), je to priložnost za adrenalinizacijo iluzij, ki pa ne pičijo kot Želo, tako da kar drži replika, ki jo slišimo v filmu: »The closer you look, the less you see.«
-
Izhod
Se še spomnite vstajnikov? Če se jih, potem se gotovo spomnite tudi njihovega poziva političnim elitam, naj odstopijo. Niso odstopile. A po drugi strani: le zakaj bi odstopile? Vstajniki so delali v rokavicah. Politične elite pa se ljudi z rokavicami ne bojijo. Toda Izhod, ki ga je posnel Dejan Babošek, avtor številnih videospotov, si rokavice sname. Ali bolje rečeno: Izhod ima izhod. Rešitev. Magični recept gre takole: zavzemi banko, vzemi talce, političnim elitam pa zagrozi – če takoj in nepreklicno ne odstopite, bom pobil vse talce! In pri tem kriči, kot da si zmešan – in kot da resno misliš. Oblast se najbolj boji prav ropa s sporočilom.
-
Dantejeva šifra
V Peklu (Inferno), ki ga je nedavno objavil Dan Brown, se Robert Langdon, Indiana Jones umetnostne zgodovine, in dr. Sienna Brooks, njegova nova sopotnica (brez las, toda z inteligenčnim kvocientom 208!), po dolgi, mučni, smrtno nevarni odisejadi znajdeta v nekem beneškem muzeju, v katerem iščeta grobnico razvpitega Henricusa Dandola, izdajalskega doža, ki je rimskemu imperiju pred mnogimi, davnimi leti resda ponovno priboril Konstantinopel (alias Bizanc, alias Istanbul), a tudi odsekal glave štirim umetniškim konjem in ukradel kosti sv. Lucije.
