-
Velika sprememba
Zahod je navdušen nad egiptovsko revolucijo, obenem pa ga skrbi za prihodnost Egipta. Kar je noro, celo absurdno, da ne rečem groteskno. Zahod je bil do egiptovske revolucije najprej skeptičen: le kaj se bo zgodilo? Kako se bo to končalo? Kaj bo iz tega? Kam to pelje? Se lahko v Egiptu ponovi Tunizija? Gre lahko Egipt po poti Tunizije? Mar ni Egipt prevelik za revolucijo? Ali lahko revolucija uspe v Egiptu? In...
-
Pravi pogum
Henry Hathaway je leta 1969 - v letu Divje bande, Golih v sedlu in kulturne revolucije - posnel komični vestern Pravi pogum, v katerem je John Wayne reševal čast razpadajočega vesterna, razklane Amerike in nedolžnega otroka, 14-letne Mattie Ross, ki pa ni tako nedolžna, kot se zdi na prvi pogled: punca namreč lastnoročno najame ostarelega, zalitega, zapitega, enookega šerifa Reubena J.
-
Moja neprava žena
Prvič, Moja neprava žena je romantična komedija - in v tem smislu je povsem predvidljiva. Deluxe plastični kirurg z Beverly Hillsa (Adam Sandler), ki rad hlini, da je poročen, ker je ugotovil, da je to najlažji način, da pride do seksa, je ravno sredi »resne« zveze z mlado, nedoraslo, infantilno, neobčutljivo, enodimenzionalno, avšasto učiteljico (Brooklyn Decker), ki pa v njegovem žepu najde poročni...
-
Dekle iz soseščine
Ne potrebujemo vedno zombijev, volkodlakov in vampirjev, da bi dobili grozljivko. In ne potrebujemo vedno nadnaravnih pošasti, da bi sprevideli, kje ždijo prave pošasti. Dekle iz soseščine, ki je stresla želodce na lanskem horror festu v Kinodvoru, jih najde v predmestju, popolnem inkubatorju človeških frustracij in perverzij, metropoli osi Zla.
-
-
Mit o skupnih vrednotah
Slovenska politična elita zelo spominja na misice, ki na lepotnih tekmovanjih vedno s takim veseljem poudarijo, da bi rade spremenile svet. Od tod njihova pregovorna naivnost. Slovenski politiki kakopak niso tako naivni. Na videz so precej bolj realistični: spremeniti hočejo le Slovenijo. Misice si spremembo sveta predstavljajo zelo naivno: samo da bi bilo enkrat konec vojn in da bi ljudje živeli v miru! Politiki...
-
Kontrarevolucija!
Kaj bi se zgodilo, če bi Zahod takoj podprl egiptovsko ljudstvo? Kaj če bi Zahod takoj zahteval odstop in odhod Hosnija Mubaraka? Egipt bi danes izgledal kot Tunizija. Nasmejan, evforičen, poskočen, odrešen, prenovljen - transformiran. Kot vrelišče moderne demokracije. Toda to se ni zgodilo. Niti takoj. Niti naslednje dni. Da bi bilo dobro, če bi razmislil o tem, da ne bi več kandidiral ali pa da bi...
-
Jutri, ko se je začela vojna
Arch Oboler, pozabljeni genij in avtor prvega 3D filma (Hudič Bwana, 1952), veliki konceptualist in »kralj radijskega suspenza«, je leta 1942 napisal radijsko igro Ta dragocena svoboda, General Motors pa mu je naročil, naj jo prelevi v kratki, pol-urni film, kar je tudi storil, toda General Motors potem filma ni hotel javno predvajati, ampak ga je raje prodal studiu MGM.
-
Ču do vi to
Alejandro González Iñárritu je mehiški auteur, znan po epskih mozaikih (Pasja ljubezen, 21 gramov, Babilon), v katerih se prepletajo, zapletajo in razpletajo številni paralelni liki in številne paralelne zgodbe. Zdaj, v filmu Ču do vi to, ki izgleda kot morbidni odgovor na Allenov film Vicky Cristina Barcelona, pa vse te paralelne zgodbe in predvsem hendikepe vseh teh paralelnih likov, ki...
-
Kdo ima danes rojstni dan?
Saj res: kdo ima rojstni dan? Igrače. Imajo igrače rojstne dneve? Vsekakor: rodijo se, ko jih dobijo otroci. In potem za svoje življenje trepetajo - kot replikanti v Iztrebljevalcu, bazično igrače, ki ne vedo, koliko znaša njihov rok trajanja.
-
Umori na Oxfordu
V Umorih na Oxfordu, ki jih je po bestsellerju Guillerma Martineza posnel španski kultni režiser Álex de la Iglesia (Acción Mutante, Perdita Durango), se zgodi natanko to, kar obljublja naslov: na Oxfordu - v neposredni bližini profesorja filozofije (John Hurt) in genialnega študenta iz Arizone (Elijah Wood), ki verjame v matematično razrešitev vseh skrivnosti (pi!) - se začnejo dogajati umori, toda...
-
Revolucija!
Poglejte Egipt in Tunizijo. Kaj vidite? Ogenj, vstajo, revolt, revolucijo - pomlad arabskih narodov, ki je ožgala tudi Maroko, Alžirijo, Jordanijo, Jemen, Mavretanijo in celo Kuvajt. In kaj je pri tem najbolj noro? To, da je jordanski kralj Abdulah za vsak primer na hitro razpustil vlado? To, da je jemenski diktator Saleh za vsak primer na hitro napovedal prepolovitev davkov in dvig vojaških plač? To, da so...
-
Gulliverjeva potovanja
Gulliver odpotuje, doživi brodolom in obtiči na eksotičnem otočku, kjer ga Liliputanci - zelo, zelo mali ljudje - najprej zajamejo in zvežejo, potem pa ga sprejmejo kot svojega varuha in odrešitelja. Gulliverjeva potovanja pač - klasika Jonathana Swifta! Zato si boste rekli: Hollywood pa res ceni literarne klasike - hej, v ekranizacijo Gulliverjevih potovanj je vložil 112 milij...
-
Hrana d.d.
V temle šokantnem, ekspozejskem, aktivističnem dokumentarcu slišimo: »Industrija noče, da bi vedeli, kaj jemo - če bi vedeli, ne bi več hoteli jesti.« V povprečnem ameriškem supermarketu je 47.000 različnih produktov, kar pomeni, da imajo ljudje veliko izbiro, toda v resnici izbire sploh nimajo - izbirajo lahko le med produkti, za katere ne vedo, kako so nastali.
-
Circus Fantasticus
Če hočete videti film, ki vse prepušča gledalčevi domišljiji, si poglejte Circus Fantasticus, ki gre še korak dlje: gledalcu prepušča tudi vse besede. V filmu, ki se dogaja v neimenovani deželi, v neimenovanem času neimenovane vojne in med neimenovanimi junaki, slišimo sopihanje, vzdihovanje, ihtenje, jokanje, hropenje, žuborenje, žvižganje, korakanje, ropotanje, pokanje in streljanje, ne pa tudi besed.
-
Kraljev govor
Kraljev govor se odpre leta 1925, ko je Britanija še središče sveta in ko kraljev sin Albert (Colin Firth), vojvoda yorški, zaradi hude govorne napake in hude treme ne zmore otvoritvenega govora na veliki razstavi britanskega imperija, toda zares se začne leta 1934, ko njegov oče, ostareli kralj Jurij V. (Michael Gambon), ugotovi, da so se časi spremenili - na eni strani je globoka gospodarska kriza, na drugi sta...
-
Technotise: Edit in jaz
Če hočete videti, kako bo izgledal Beograd leta 2074, potem si poglejte tole kompleksno srbsko cyberpunk animacijo: roboti pometajo ceste in sprehajajo pse, avtomobili in tramvaji letijo po zraku, med androidno plastiko in pravim mesom ni več razlike, medvedki so animatronični, vse je avtomatizirano in digitalizirano. Iztrebljevalec in Peti element sta imela prav, toda le do določene mere: sci-fi Beograd ne seže...
-
Burleska
Naivno podeželsko dekle, sirota iz zakotne Iowe, se odpravi v veliko mesto (Los Angeles), kjer hoče postati slavna klubska plesalka: na kaj vas to spominja? Točno, na Showgirls, le da je v Burleski manj mesa, pa četudi skuša biti - vsaj v imenu - hommage nekdanjim varietejem, v katerih je kombinacijo plesa, petja, parodije, skečev, kabareta in kiča vedno začinil striptiz, ki je pikantno dorekel erotično...
-
Dilema
Kaj je romanca, veste - to je film, v katerem se pecajo moški in ženske. In kaj je bromanca? To je tehnični izraz za komedijo (a la Stari, rad te imam, Drkajva skupaj, Draga, počakaj, sem na poti ipd.), v kateri moški peca moškega, toda brez gejevskih pretenzij - ne, ne, moška, ki ne moreta drug brez drugega, nista geja, nas prepričujejo bromance, ampak le prijatelja, ki se ljubita kot brata.
-
Še eno leto
Če imate občutek, da so podnebne spremembe ugrabile letne čase, da ne obstajajo več in da so se prehodi med njimi usodno zabrisali, potem vedite, da je to le stvar percepcije. Premladi ste, da bi opazili letne čase. Ko se boste postarali, ko bo enkrat že vse za vami in ko se kakih dram ne boste več nadejali, vam bodo preostali le še letni časi - tako kot Tomu (Jim Broadbent) in Gerri (Ruth Sheen), geologu in...
-
Črni labod
»Carrie, smejali se ti bodo, smejali se ti bodo,« svari v De Palmovem šokerju Carrie mati svojo hčerko, deviško, spolno zatrto Carrie. Mati je krščanska fundamentalistka, obsedena z izvirnim grehom, krivdo in neizbežno kaznijo - svojo hčerko hoče ustvariti po svoji fundamentalistični podobi, zato jo pušča v temi. Ne pove ji niti tega, da jo slej ko prej čaka prva menstruacija.
-
Zlatolaska
V Zlatolaski, Disneyjevem 3D animiranem filmu, posnetem po sloviti pravljici bratov Grimm, nastopajo kralji in kraljice, princese in čarovnice, konji in žabe, trnje in živi pesek, romantični tatiči in rapsodični štikli hrepenenja (When Does My Life Begin?), toda glavni so lasje, dolgi, vse daljši magični lasje Zlatolaske (Mandy Moore/Nika Rozman/Katarina Bordner), ugrabljene princese, ki zelo spominja na Belle iz...
-
Čas lova na čarovnice
Nicolas Cage je zvezdnik, ki ne zna reči ne. Bolj ko je film privlečen za lase in bolj ko je film slab izgovor za film, raje ga ima. Cage si verjetno misli, da so taki filmi lepa priložnost, da potem on sam izgleda bolje, celo fantastično. In ker hoče zasenčiti filme, v katerih igra, skuša izgledati čim bolj ponotranjeno, čim bolj kontemplativno, čim bolj filozofsko.
-
Zeleni sršen
Gotovo se sprašujete: pa kje je Christoph Waltz, alias Hans Landa iz Neslavnih barab, ki je tako prepričljivo osvojil Oskarja za stransko vlogo? Evo, tu je, v Zelenem sršenu, ekranizaciji stare radijske serije, ki je v štiridesetih letih prejšnjega stoletja mutirala v filmsko serijo, kasneje, sredi šestdesetih, pa v TV serijo, v kateri je igral Bruce Lee - ne, ni igral superjunaškega časopisnega založnika, ki pod...
-
Oanika na vasi
Panika na vasi, belgijsko-francoska stop-motion animacija, posneta po kultni TV seriji, ima na ameriškem tržišču zelo primeren naslov: A Town Called Panic. V tem slogu so nekoč prevajali špageti vesterne. In res, Panika na vasi izgleda kot dedinja špageti vesternov, ali natančneje, kot dedinja njihove pozne, dekadentne, baročne faze, ko so se sami špageti vesterni že izčrpali in ko so jim začeli dodajati...
-
Srbski film
William Castle, kultni filmar in grandomanski showman, je pred petdesetimi leti posnel serijo šokerjev (Macabre, The Tingler, The House on Haunted Hill, Homicidal, Mr. Sardonicus ipd.), ki jih je pospremil z zelo domiselnimi, bombastičnimi, efektnimi propagandnimi kampanjami, kar ga je prelevilo v Goebbelsa filmske publicitete. Ker pa je obvladal vse trike, ki niso potrebovali budžeta, so mu rekli tudi...
-
Maščevanje jakuze
Devetdeseta leta prejšnjega stoletja - Japonska je v ekonomski krizi, depresiji, recesiji. Denarja je manj, zato ljudje na zabavo ne mislijo, sploh pa ne na žurke v nočnih klubih. In Bandai (Koichi Sato) je prav lastnik enega takega nočnega kluba. Ne da je to njegov največji problem: Bandai je namreč tudi zelo zadolžen - pri podzemlju. Jakuze pa niso banke - ne zaplenijo ti le lokala, ampak tudi življenje.
-
Ciljajte – streljajte – odstranite!
2. november 2010: ameriške kongresne volitve, Arizona, okrožje Pima. Demokratka Gabrielle Giffords v bitki za predstavniški dom kongresa premaga republikanskega protikandidata Jesseja Kellyja, nekdanjega marinca. Giffordsova, soproga Marka Kellyja, astronavta, ki naj bi spomladi v vesolje popeljal novi shuttle, s tem osvoji tretji zaporedni mandat, toda rezultat je zelo tesen - okrožje Pima je pretežno...
-
Stric Boonmee se spominja
Stric Boonmee (Thanapat Saisaymar), dobrodušni, melanholični junak dobitnika lanske Zlate palme, zboli za fatalno boleznijo ledvic, zato se preseli v džunglo na severu Tajske, nedaleč od meje z Laosom - umreti skuša tam, kjer je odraščal. Toda ko se začne spominjati svojih prejšnjih življenj, ga obišče najprej duh njegove žene, potem pa še duh njegovega skrivnostno izginulega sina, reinkarniranega v rdečeoko...
-
Nič osebnega
Nič osebnega, mali arty film, predvidljiv v svoji nepredvidljivosti, pa tudi v svoji spontanosti, eliptičnosti in zadržanosti, je dolgo mumificiranje antisocialnosti in še daljše črkovanje osamljenosti, ki ju oba glavna junaka, irski vdovec (Stephen Rea) in nizozemska vagabundka (Lotte Verbeek), nosita kot drugo kožo. Nizozemka, ki po mučni ločitvi krene na štop po Irski, obtiči pri vdovcu, ki ji v zameno za pomoč...
-
Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo
Če vam bo kdo rekel, da bi morala biti Slovenija kot Švedska, mu pokažite Dekle z zmajskim tatujem, prvi del trilogije Millenium: švedski kapitalizem je prepojen z neonacizmom in spolno patologijo. Če vam bo kdo rekel, da bi morala imeti Slovenija tako socialno državo kot Švedska, mu pokažite Dekle, ki se je igralo z ognjem, drugi del trilogije Millenium: švedske socialne službe zarotniško prikrivajo zlorabljanje...
