-
Božji bojevnik
Da je Božji bojevnik v Kinodvoru štartal takoj za Možem, ki je premagal Amazonko, dokumentarcem o Martinu Strelu, ne preseneča - v resnici bi ju lahko povsem mirno vrteli na double-billu, kajti Božji bojevnik prav tako popisuje epsko odisejado korpulentnih ekstremistov, ki odpotujejo v »srce teme«, kjer se jim zmeša, le da tu »srce teme« ni amazonska džungla, ampak Sveta dežela, Jeruzalem v...
-
Profet
Profet je film o profetu novega sveta, ki so ga ustvarili 11. september, spopad civilizacij, represivna deregulacija Evropske unije, Sarkozy, divjanje prostega trga in gospodarska kriza. In Profet vam ne bo pustil, da bi to pozabili, pa četudi tega - spopada civilizacij, represivne deregulacije Evropske unije, divjanja prostega trga ipd. - eksplicitno ne omenja, toda Malik El Djebena (Tahar Rahim), mladi, deški,...
-
Zelena cona
Če hočete videti, kako bi izgledal Jason Bourne na misji v Iraku, potem si poglejte frenetično Zeleno cono, v kateri mu je ime Roy Miller. Jasno, še vedno ga igra Matt Damon, ki pa je po drugi strani še vedno videti amnezično: Miller namreč vodi eno izmed vojaških ekip, ki po Iraku - leta 2003, takoj po padcu Sadamovega režima - iščejo orožje za množično uničevanje.
-
Naj ostane med nami
Rajko Grlić, hrvaški auteur, ki prihaja iz preteklosti, eden izmed jugoslovanskih wunderkindov z začetka osemdesetih (Samo enkrat se ljubi), je moral prirediti kar nekaj motovunskih festivalov, da bi pogruntal, kaj je danes filmski trend št. 1: mozaični magnolijsko-babilonski crash, v katerem si kljuko podajajo skrivnostno povezani liki, ki sedijo na vrtiljaku skupne usode.
-
-
Uro: Pod krinko
Uro je hladni, svinčeni, postibsenovski triler o norveškem policaju, Hansu Pettru (Nicolai Cleve Broch), rekrutu tajne policijske enote za boj proti dilerjem (URO), ki se ne ozira nazaj, kar pomeni, da slovi po svojem soliranju - po svoji muhavosti, po svoji nepredvidljivosti, po svoji neobvladljivosti. Vedno butne naprej, v akcijo, ne da bi preveril, če ima pokrit hrbet.
-
Misija
Oskarja za režijo je prvič dobila ženska - Kathryn Bigelow. In tudi oskarja za najboljši film je dobil film, ki ga je režirala Kathryn Bigelow - Bombna misija. Logično, boste rekli: bil je že čas - saj smo v 21. stoletju! V resnici ni nič logično. Hollywood ni v 21. stoletju - ali pa je 21. stoletje v 19. stoletju. Za začetek, kaj je donelo in odmevalo zadnje mesece? Točno: Avatar, Avatar, Avatar.
-
Alica v Čudežni deželi
Alica v Čudežni deželi, ki je Ljubljana ne bo videla (Vrhnika pač!), bo začudila le tiste, ki niso videli še nobenega filma Tima Burtona. Vsi ostali bodo rekli: oh, končno! Končno Burton ni posnel le alegorije Alice v Čudežni deželi, ampak stvar samo, Carrollovo Alico v Čudežni deželi! Kaj pa so bili Burtonovi filmi, če ne prav indirektne ekranizacije Alice v Čudežni deželi? Batman, Škarjeroki Edward, Willy Wonka,...
-
Mož, ki je premagal Amazonko
»Ime mi je Martin Strel in naredil bom to, česar ni naredil še nihče - preplaval bom Amazonko.« Drugi v Amazonko skočijo in umrejo - Strel v njej odigra samega sebe, svojo življenjsko vlogo. Instrumental Duelling Banjos, ki ga slišimo na začetku in ki je nekoč krasil Odrešitev, ne najavi le igranja z življenjem, ampak igranje z možgani.
-
Percy Jackson in olimpijci - Kradljivec strele
Pierce Brosnan kot kentaver? Uma Thurman kot Meduza? Sean Bean kot Zeus? Rosario Dawson kot Perzefona? Kevin McKidd kot Pozejdon? Točno, antični, poganski, starogrški svet je le matrica sodobnega sveta, ki mu grozi Clash of Titans, če nič hudega sluteči Percy Jackson (Logan Lerman), najstniški potomec starih grških Bogov, magične »strele« ne bo vrnil Zeusu - in to pred poletnim solsticijem.
-
Vsi so v redu
Če poznate Dylanov štikel Love Minus Zero/No Limit, potem se gotovo spomnite tehle treh verzov: »My love she speaks softly,/ she knows there's no success like failure/ and that failure's no success at all.« Dylan je tu lepo ujel disonanco ameriškega sna: neuspeh je največji uspeh, toda neuspeh sploh ni uspeh. In Vsi so v redu - sicer h'woodski rimejk italijanskega filma Stanno tutti bene (1990), ki je...
-
Zlovešči otok
Če ste videli Hitchcockovo Vrtoglavico, potem se gotovo spomnite tistega vrtoglavega, stresnega stolpa, v katerem na koncu obtiči James Stewart - in če se spomnite tega stolpa, potem si lažje predstavljate, kako izgleda Scorsesejev Zlovešči otok: kot 130-minutni sturm-und-drang v tistem stolpu. Kot dolgo, agonično, pompozno opotekanje po klišeju.
-
Planet slumov
Če ste sijajni šokumentarec Duhovi Cité Soleila, ki je bil sicer posnet pred nekaj leti in ki je zdaj končno prišel tudi v naša kina, videli že prej, pred srhljivim potresom na Haitiju, ste se gotovo vprašali: ali je od sluma Cité Soleil sploh kaj ostalo? Cité Soleil, ki velja za pojem ekstremne slumovske bede, za enega izmed najnevarnejših slumov zahodne poloble in enega izmed najbednejših...
-
kapsule
Državni sovražniki: Vzpon & padec Johna Dillingerja, bančnega roparja, ki je preveč verjel filmom. Verjemite temu! Via Michael Mann. Johnny Depp & Christian Bale. Nadomestki: Bruce Willis se zapiči v zaroto, v katero so vpleteni filmi Jaz, robot, Matrica Reloaded, Stepfordske žene in Terminator 2. Plus Radha Mitchell. Tahaan: 8-letni kašmirski deček izgubi osla in dobi bombo.
-
Skrivnost
Skrivnost, posneta po avtobiografskem romanu francoskega psihoanalitika Philippa Grimberta, se začne leta 1955 v Franciji, kjer malega Françoisa mučijo čudne sanje, medtem ko se njegova starša, Patrick Bruel & Cécile De France, utapljata v športu, v špartanski skrbi za svoji atletski telesi. Ko ju na hitro pogledate, izgledata kot častilca arijskih idealov.
-
Duhovi Cité Soleila
Če si boste ogledali hardcore dokumentarec Duhovi Cité Soleila, boste videli, kako je haitski Port-au-Prince izgledal pred januarskim kataklizmičnim potresom. Toda ironično: Port-au-Prince tu ne izgleda tako, kot da je potres šele pred njim, ampak tako, kot da je potres že za njim. Orjaški slum Cité Soleil, v katerega nas potegne dokumentarec, posnet v letu, ko je predsednik Jean-Bertrand Aristide -...
-
Devet
Če ste videli Fellinijev film Osem in pol, potem boste lažje razumeli njegov rimejk, mjuzikl Devet, ki se je z Broadwaya preselil na film. Problem je kakopak v tem, da Fellini filma Osem in pol ni posnel zato, da bi ga zlahka razumeli, ampak zato, da bi sam lažje razumel sebe - svoje početje, režiranje filmov. Osem in pol je bil avtobiografski: film o Guidu Anselmiju, slavnem režiserju (Fellini via Marcello...
-
Državljan nevarnih namer
Sredi sedemdesetih je velik hit postal film Paul Kersey ne oprosti, alias Death Wish, v katerem se arhitekt (Charles Bronson), ki mu velemestni vandali ubijejo ženo in paralizirajo hčerko, prelevi v nočnega maščevalca, hladnokrvnega vigilanta, ki hodi po mestu in križarsko pobija vandale, barabe, nasilneže, kriminalce in druge kalilce velemestnega miru.
-
Prestopno leto
Amy Adams igra bostonsko princeso, ki ima vse: kariero in sanjsko, perfektno, idealno stanovanje, kot pravi stanovanju, ki ga najde na začetku filma. Poudarek je prav tu: sanjsko, perfektno, idealno stanovanje najde takoj na začetku filma, v prvih kadrih, v prvih stavkih, hja, na prvi strani scenarija. Noben napor ni potreben. Nobeno iskanje, nobena drama, nobeno delo - sanjsko, perfektno, idealno stanovanje je...
-
Nepremagljiv
Clint Eastwood je Nepremagljivega posnel po sijajni knjigi Johna Carlina, nekdanjega reporterja londonskega Independenta, ki že takoj na začetku pove, kaj je pri Nelsonu Mandeli najbolj fascinantno: kako je Južno Afriko odpeljal v Utopijo. Kako je torej Južno Afriko, deželo »epske nepravičnosti«, ki je imela črnce za »insekte« in katere politični sistem je veljal za »zločin proti...
-
V mojih nebesih
To morbidno fantazijo poznate: vsakdo bi rad umrl, toda ne zares, ne za ves čas, le za hip, le toliko, da bi lahko gledal svoj pogreb, da bi lahko gledal luknjo, ki jo je pustil za sabo, da bi lahko gledal žalovanje, da bi lahko gledal bližnje, ki njegove smrti ne morejo preboleti - da bi torej lahko videl, kako bi izgledalo življenje brez njega, junaka vseh, ki so ga poznali.
-
Policijski, pridevnik
Policijski, pridevnik je romunski film o detektivu Cristiju (Dragos Bucur), birokratu z vestjo, ki dikcije Zakona enkrat za spremembo ne skuša obrniti v škodo svoje »žrtve«, ampak v njeno korist. Cristi, letargični ujetnik sive, depresivne, socialno opustošene Bukarešte, dobi namreč ovaduški »namig«, da neki gimnazijec preprodaja drogo, toda ko ga začne tajno opazovati, ne odkrije nič...
-
Olimpijski karneval
Te dni ste lahko srečali ljudi, ki so začudeno pripovedovali o čudnih, bizarnih, eksotičnih olimpijskih športih, toda začudeni niso bili le nad tem, da so te športe videli na zimski olimpijadi, ampak tudi nad tem, da ti športi sploh obstajajo. Curling. Skeleton. Smučarski kros. In tako dalje. Pa vendar to še ni bilo vse: bolj kot nad tem, da so to olimpijski športi, so bili začudeni nad tem, da so v teh na videz...
-
Legija
Ko pride do konca sveta, se ljudem zmeša, kaj šele filmom o koncu sveta. Iskreno rečeno: ko pride do konca sveta, se začne filmom blesti. Vsak sicer ponuja svojo verzijo konca sveta, kot da bo konec sveta le orjaški nakupovalni center, le apokaliptična afirmacija »možnosti izbire« (izberite si svoj konec sveta!), toda vsi verjamejo, da je rešitev v Bibliji - da torej Biblija ni opis tega, kar se je že...
-
Volkodlak
Volkodlak bo v uteho le tistim, ki niso videli Cheja, v katerem je Benicio Del Toro igral Cheja - in Che je bil, kot veste, dokaj zaraščen. Če hočeš izgledati kot revolucionar, potem moraš izgledati kot Karl Marx, ki je kot Karl Marx izgledal zato, da bi izgledal kot revolucionar. V Volkodlaku Del Toro dobi kocine, ko ga ugrizne volkodlak - polna luna je dobra za revolucijo, ker se ponoči vse jasno vidi, toda...
-
Boljši, hitrejši, močnejši
Ameriko ubijajo vojne, teroristi in finančno-gospodarska kriza: Amerika postaja šibka, zgroženo ugotavlja ameriška desnica. Drugi zdaj že nekaj ponavljajo: ameriški imperij je v zatonu! Amerika ni več tako močna, kot je bila! Mišice so ji uplahnile! In dobro veste, kdaj je bila Amerika močna: v času Ronalda Reagana. Potemtakem v osemdesetih.
-
Šola za življenje
Šola za življenje je Jane Austen tik pred seksualno revolucijo. Jenny (Carey Mulligan) je 16-letna punca iz londonskega primestja, ki je na tem, da jih dopolni 17 - in še vedno je nedolžna. Piše se pač leto 1961, ko so spolna abstinenca, spoštovanje generacijskega prepada, razredni status quo ter fiksna meja med adolescenco in odraslostjo še vedno stebri starega, rigidnega, puritanskega režima.
-
Valentinovo
Zaradi mene lahko praznujete valentinovo, toda vedeti morate, da filmi ne upravičujejo obstoja tega praznika. Lep primer je Valentinovo, romantična komedija, v kateri imate kak ducat ultra vljudnih likov, ki se romantično zapletajo in odpletajo.
-
Zgodilo se je v tovarni punčk
America's Funniest Home Videos. S tole naturalistično, digitalno, improvizirano kriminalko, postavljeno v malo, zakotno, ameriško vukojebino, med depresivne white-trash naturščike (Debbie Doebereiner, Dustin James Ashley, Misty Dawn Wilkins), zaposlene v lokalni tovarni igrač, je skušal Steven Soderbergh pred nekaj leti lansirati nov model distribucije malih, neodvisnih, riskantnih, arty filmov, ki bi štartali...
-
Tristana
Ljudje pogosto mešajo Tristano in Viridiano, kar pa niti ni tako zelo presenetljivo. Oba filma je režiral Luis Buñuel, specialist za morbidne, tako rekoč nadrealistične vojne spolov, pri obeh najdete ista scenarista (Julio Alejandro & Luis Buñuel), oba sta posneta po romanih (ne istega avtorja), v obeh igra Fernando Rey in v obeh mlada, seksi punca postane mazohistični plen patriarhalnih fantazij...
-
Kaj se je zgodilo?
Končno je Slovenija dobila nekaj, s čimer se lahko identificira. Tako domače to zveni. Končno je tudi Slovenija dobila svojo »verzijo Fritzla«, svojo »Sodomo in Gomoro«, svoj »propad rimskega imperija«, kot je oznanil glas ljudstva, ki je te dni divje, agresivno, militantno žgal na spletnih forumih in blogih.
