Marcel Štefančič jr.
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Kultura | Film
Če se v filmu nekaj zakonskih parov skupaj odpravi na počitnice, pomeni, da so v krizi - vedno se namreč zelo hitro izkaže, da so njihovi zakoni načeti, razpokani, tik pred detonacijo. Počitnice se tako prelevijo v terapevtsko seanso, ki pokaže, da sta zakonsko življenje in heteroseksualnost vir motenj, napetosti, tesnob, depresij, nevroz in drugih čudnih patoloških stanj.
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Kultura | Film
Nikoli nisva šla v Benetke. Še dobro - v Benetkah umreš. V Benetkah ugotoviš, da poti nazaj ni več - in da je vsa tvoja prihodnost že za tabo. Ko je Thomas Mann napisal novelo Smrt v Benetkah, verjetno ni niti slutil, da bo Benetke za vedno povezal s smrtjo. In ko je Luchino Visconti potem - mnogo let kasneje - Smrt v Benetkah ekraniziral, je bilo jasno, da se Benetke ne bodo več znebile smrti.
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Kultura | Film
Dobrodošli v svetu, v katerem prometne nesreče niso več problem. Avto namreč ne zgazi tebe, ampak tvojega surogata - tvojega dvojnika, pač humanoidnega robota, ki te nadomešča. In to povsod. Tvoj surogat - tvoja popolna replika - živi namesto tebe. Ljudje so končno prišli do svoje zadnje razvojne stopnje: ni jim treba več živeti. Le zakaj bi še živeli, če ni treba? Vse namesto njih počnejo surogati.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kultura | Film
Državniške igre: Ljubica mladega kongresnika pade pod vlak. Lucidni politični triler. Russell Crowe, Ben Affleck & Helen Mirren. Deček v črtasti pižam i: Mulo ugotovi, da živi zraven nacističnega lagerja smrti. Schindler skozi otroške oči. David Thewlis. Črne ovce: Na novozelandski kmetiji ponorijo ovce. Ne, jagenjčki ne obmolknejo. Obešenjaški šoker. Nathan Meister.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kultura | Film
Ker živimo v času Hanne Montane, Srednješolskih mjuziklov, bratov Jonas in rimejkov, je bilo le še vprašanje časa, kdaj bodo posneli rimejk najstniškega mjuzikla Slava, ki ga je Alan Parker leta 1980 posnel tako realistično in tako pikantno, da ga tisti, ki so bili mlajši od 17 let, v ameriških kinih sploh niso smeli gledati, pa četudi so fantje in punce, talentirani dijaki New York High School of Performing Arts,...
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kultura | Film
Če malce bolje pomislite, potem ste zadnja leta videli množico filmov, ki niso bili posneti po scenarijih, ampak po kuharskih receptih. Hej, boste rekli, po novem vsi kuhajo! Hja, še zlasti ženske. Tudi kremasta komedija, ki jo je posnela Nora Ephron, specialistka za tovrstno robo (Romanca v Seattlu, Čaka te pošta), ne pušča nobenega dvoma, da so ženske rojene za kuhanje.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kultura | Film
New York je spet na robu živčnega zloma, le da ga tokrat ne muči al-Kajda, ampak eden izmed največjih in najbolj utrujenih filmskih negativcev - serijski morilec. No, »serijski morilec« - neke sorte »pravičnik«, okej, vigilant, ki pobija kriminalce. Toda pozor: ne pobija »poštenih« kriminalcev, za katere je poskrbela roka pravice, ampak kriminalce, ki so se roki pravice...
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kultura | Film
Če ljubite špekulacije, potem si lahko vedno rečete: če CIA leta 1953 ne bi organizirala onega famoznega zrušenja iranske demokratično izvoljene vlade, potem Iran ne bi nikoli postal teokracija, ženske pa bi živele brez moških, česar si v teokratskem Iranu ne morejo privoščiti. Film Ženske brez moških, ki ga bodo vrteli v okviru festivala Mesto žensk, se dogaja prav tistega magičnega leta 1953, ko so ženske živele...
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kultura | Film
Vrhunec hladne vojne: sovjetsko transportno letalo, ki prevaža nekaj »skrivnostnega«, strmoglavi na Antarktiki. 50 let kasneje pri geološko-raziskovalni postaji, nedaleč od pokopanih razbitin sovjetskega letala, najdejo truplo, policistko (Kate Beckinsale), ki tam skrbi za zakon & red, pa začne po hodnikih in snegu terorizirati skrivnostni killer, ki vihti cepin in podobna ledolomilska orožja, tako...
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kultura | Film
Woody Allen je nekoč rekel, da se nam mafijcev ni treba bati, ker so v resnici taki kot intelektualci - pobijajo se le med sabo. Tujci, brez panike, Slovencev se vam ni treba bati - taki so kot mafijci in intelektualci. Pobijajo se le med sabo. Med vojno in po njej so se pobijali namerno - zdaj se pobijajo ponesreči. Med seksom. Patetično, ne.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kultura | Film
Bitka za planet Terra spominja na hladnovojne sci-fi šokerje, v katerih so Zemljani, ki so tik pred atomsko vojno (ali pa ravno sredi nje), odkrili planet, poseljen s čudnimi bitji, rojenimi pacifisti, ki živijo v miru in slogi - in ki za vojno še niso slišali. Tudi tu Zemljani, ki so uničili Zemljo (in ostale planete, na katerih bi lahko dihali), iščejo planet, ki bi ga lahko osvojili in kolonizirali.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41
Ameriška desnica se je prejšnji petek nič hudega sluteč zbudila, si pomela oči, napol omotično vstala, pograbila daljinca, prižgala TV in v popolnem šoku ugotovila, da se je ponovil 11. september. Spet! Teroristi so spet udarili Ameriko! Uspelo jim je! Le da tokrat niso udarili le New Yorka, ampak kompletno Ameriko: Barack Obama je dobil Nobelovo nagrado za mir! Za ameriško desnico ni hujšega udarca.
-
Biografiral Marcel Štefančič, jr.
15. 10. 2009 | Mladina 41
Karl Heinrich Marx se rodi 5. maja 1818 v Trieru. V judovski družini. V katoliškem mestu. V protestantski deželi. Mati Henrietta je nizozemskega rodu, oče Heinrich pa je dedič razsvetljenstva. Karl, ki ga pri šestih krstijo, ni edinec, ampak ima kopico bratov in sestra, ki jim peče torte iz blata. Ker jih nočejo jesti, to ni dobra osnova za prijateljstvo.
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Kultura | Film
Vampirji, ki so jih zadnja leta povsem zasenčili zombiji, se očitno vračajo. Somrak je bil prvi signal, TV serija True Blood je bila drugi signal, Vampirska ljubezen, posneta po romanu Johna Ajvidea Lindqvista, pa je dokaz. To, da prihaja iz Bergmanove Švedske (in da je svoj originalni naslov dobila po Morrisseyjevem štiklu Let the Right One Slip In), potrjuje, da je vampirizem več kot le vsota šokov, čekanov,...
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Kultura | Film
Ugrabitev metroja Pelham 1 2 3
Akcijski triler The Taking of Pelham 1 2 3, poslovenjen Ugrabitev metroja Pelham 1 2 3, bi lahko poslovenili tudi bolj direktno: Ugrabitev metroja, ki je s terminala Pelham Bay Park, baziranega v Bronxu, odpeljal ob enih in 23 minut. Pa mi ne bi bilo treba pojasnjevati, da je Pelham metrojski terminal, da stoji v Bronxu in da gangsterji ugrabijo tisti metro, ki odpelje ob 1:23.
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Kultura | Film
Tok - V imenu ljubezni do vode
Človeštvo je v preteklosti že kdaj živelo tudi brez ljubezni, toda brez vode ni moglo - in človeštvo bo v prihodnosti živelo brez nafte, toda brez vode ne bo moglo. Tako se glasi sporočilo dokumentarca Tok, bolj aktivističnega kolaža kot filma, ki pokaže, kako privatizacija vode v Boliviji in Južni Afriki izrisuje sliko apokaliptične prihodnosti, ki se ji lepo podata tudi sistematično onesnaževanje in vse težji...
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Kultura | Film
Dvojna igra: Vojna farmacevtskih gigantov in korporativnih špijonov, ki ju igrata Julia Roberts in Clive Owen. Lucidni absurd. Nihče ne ve: Štirje japonski otroci skrivaj živijo brez staršev. Epska himna družinski sreči. Via Kore-eda Hirokazu. Coraline: Deklica pade v parelelni svet, ki izgleda kot sterilna replika njenega doma. Animacijska mojstrovina via Henry Selick.
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Kultura | Film
Marjane Satrapi se je rodila leta 1969 v Iranu - in doživela je oba Irana, predrevolucionarnega in revolucionarnega. Videla je Iran, ki je izgledal kot sekularni Raj, in videla je Iran, ki je izgledal kot fundamentalistični Raj. Ko pa so se v njej enkrat prebudili hormoni, sta njena starša sklenila, da jo pošljeta na Dunaj - punca je bila z Iranom vse bolj nezdružljiva.
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Kultura | Film
Noč čarovnic se začne takoj po Noči čarovnic: Laurie Strode (Scout Taylor-Compton), ki je edina preživela klavnico in ki je ustrelila »pošastnega« Michaela Myersa (Tyler Mane), svojega brata, najdejo katatonično in amnezično, medtem ko naj bi bil Myers mrtev, toda njegovega trupla ni na spregled. Spet je zbežal. Spet se bo vrnil. Zla spet ni mogoče pokončati.
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Kultura | Film
Komedija Otok v mestu, ki se dogaja v City Islandu, nedaleč od Bronxa, je tipična v več smislih. Prvič, dogaja se v italo-ameriški družini Rizzo, v kateri vsi pretiravajo. Oče Vince (Andy Garcia), mama Joyce (Julianna Margulies) in njuna otroka, sin Vinnie (Ezra Miller) in hči Vivian (Dominik Garcia-Lorido), se obnašajo tako, kot da nastopajo v sit-comu.
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Družba
Jebeš švicarsko nevtralnost, si je verjetno rekel Roman Polanski, ko so ga prijeli v Švici. Ali pa: zdaj nisi več varen niti v Švici! Ali pa: Švicarji zlata, ki so ga nacisti med II. svetovno vojno zaplenili Judom in ga potem spravili v švicarske sefe, niso hoteli vrniti Judom, ampak so ga raje perfidno skrivali in varovali, mene pa so takoj voljni izročiti Ameriki! Ali pa: dolga je roka Amerike! Ali pa: Amerika...
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Kultura | Film
Se še spomnite famozne spletne peticije, s katero so skušali Uweju Bollu preprečiti, da bi še naprej režiral filme. Ali bolje rečeno - da bi še naprej uničeval stripe in video igrice, po katerih snema filme. Bloodrayne in take reči. Fani teh stripov in igric so ga imeli preprosto dovolj. Uwe, spokaj! Nimaš pojma! Nisi na nivoju! Ko to berete, je Stephen Sommers verjetno že mrtev. Sommers je namreč posnel epos G.I.
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Kultura | Film
Damjan Kozole je slovenski moralist. Kar pomeni dvoje. Prvič, loteva se »žgočih« tem: pornografije (Porno film), trgovanja z begunci (Rezervni deli), nasilja v družini (Za vedno) in zdaj, v Slovenki, prostitucije. In drugič, »žgočih« tem se loteva pod pogojem, da se pri tem ne umaže. Njegovi filmi vedno obljubljajo seks, ki pa ga potem nikoli ne pokažejo - seksa ne vidimo.
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Kultura | Film
Denar sveta grobar, lucidni, profetski dokumentarec, remiks reportaže, eseja, turneje in obdukcije, ki ga je tik pred lanskim zlomom borze posnel Ervin Wagenhofer, avtor nič manj udarnega dokumentarca Mi hranimo svet, zelo plastično pokaže, kako v resnici nastaja denar, ali bolje rečeno - kako je denar postal sveta grobar. Saj res, kaj se dogaja z našim denarjem, ko je v banki? Nekaj je gotovo: v banki ga ni,...
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Kultura | Film
Gotovo poznate zgodbo o tem, kako so Danci med II. svetovno vojno reševali Jude, jih skrivali pred nacisti in jih skrivaj množično tihotapili na Švedsko, kjer so bili varni - Švedska je bila nevtralna. In ko so se vsi ti Judje po vojni vrnili na Dansko, so vse svoje imetje našli nedotaknjeno. Francija ni bila Danska. Niti Švedska. Iz Francije so Jude »tihotapili« naravnost v Auschwitz.
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Kultura | Film
Siroto, psihotriler s twistom, vrednim Barve noči, je sicer posnel Španec, Jaume Collet-Serra, avtor Hiše voščenih figur, toda to ni h'woodski rimejk španskega šokerja Sirotišnica, ampak h'woodski original, ki svari: ne posvajajte otrok iz nekdanjih komunističnih dežel! Lahko da so Esther! Devetletna Esther (Isabelle Fuhrman), ki jo posvojita Kate (Vera Farmiga) in arhitekt John (Peter Sarsgaard), zakonca iz...
-
24. 9. 2009 | Mladina 38 | Kultura | Film
Ste videli film Thelma & Louise? No, vidite Bonneville je Thelma & Louise, le da so ženske tri. In to, da jih igrajo Jessica Lange, Kathy Bates in Joan Allen, tri kraljice sodobnega filma, naredi samo vožnjo še prijetnejšo. In prav za vožnjo tudi gre - za vožnjo od Idaha do Santa Barbare, potemtakem za vožnjo od Heartlanda do Pacifika. Za dolgo vožnjo. Za road-movie.
-
24. 9. 2009 | Mladina 38 | Kultura | Film
Gotovo se spomnite vseh tistih mračnih antiutopij, ki se dogajajo v globoki prihodnosti: svet je običajno povsem razdejan in opustošen, klima je uničena, zelenja ni več, ljudje so apatični in mazohistični, vse je umazano, sivo in zatohlo. In ko to gledate, si rečete: kakšne svinjarije so počeli v prihodnosti! Uničili so sami sebe! Problem je kakopak v tem, da ta svet prihodnosti ni tak zaradi prihodnosti, ampak...
-
24. 9. 2009 | Mladina 38 | Kultura | Film
Sodeč po okostnjakih, ki jih je mogoče najti v avstrijskih kleteh, imajo avstrijski filmarji dovolj materiala - Alpe, pokošeni travniki in vrtni palčki so tam le zato, da bi prikrili pravo Avstrijo. A po drugi strani, avstrijski filmi, recimo tisti, ki jih je posnel Ulrich Seidl (Pasji dnevi, Import/Export), so nas zadnja leta dobro pripravili na sindrom Josefa Fritzla.
-
24. 9. 2009 | Mladina 38 | Kultura | Film
Carl Fredricksen je Gospod Schmid, le da ga to, da bi po ženini smrti krenil na road-trip po Ameriki, ne poteši, ampak se raje prelevi v Fitzcarralda. To, da je življenje preživel z Ellie, svojo ženo, ga ne frustrira. Dobro se zaveda, da je imel to, kar je iskal, stalno ob sebi, toda ko se na začetku njuno življenje - od trenutka, ko sta se kot fant in punca v času velike gospodarske krize srečala in zaljubila, do...