-
Bi pomagala vojna?
Wall Street dela za Baracka Obamo. Bolj ko se borza ruši, bolje za Obamo. Več ko govorijo o krizi, slabše za McCaina. V očeh nacije je namreč Obama večji specialist za ekonomijo - in posledično za reševanje kriz, kakršna je ta. John McCain je po drugi strani v očeh nacije specialist za vojne - in posledično za reševanje vojnih situacij. Zato ni čudno, da je Pentagon sklenil, da mu bo malce pomagal - in napadel...
-
Max Payne
Max Payne je kliše - od začetka, ko nam pove, da verjame v bolečino, pa do konca, ko začnemo po vseh tistih mučnih bullet-time imitacijah Matrice tudi sami verjeti v bolečino. Če ne verjameš v bolečino, potem tega filma ne preživiš. Ne moreš več. Nehaš ga igrati: posnet je namreč po videoigrici. Tako se čutiš dvojno prevaranega: ne le da je film taka kolekcija klišejev, da ga ne bi sprejeli na nobeno smetišče,...
-
Pokrajina št. 2
Pokrajina št. 2 je triler, ki je približno tako napet kot kaka gledališka predstava, obenem pa je prežgan s humorjem, ki zveni tako, kot da bi bil na hitro uvožen, recimo iz kakega Schulmädchen-Reporta, in s seksom, ki ni niti seksi niti urgenten, kaj šele kontroverzen, ampak tabloiden - to je tudi edina točka, v kateri se najde s samim filmom, ki s tabloidnostjo maha tako neutešljivo kot Marko Mandić s tičem.
-
Osamljenost tekača na dolge proge
Ko to pišem, je do ameriških volitev še natanko 14 dni. Če to berete v petek, na dan izida Mladine, jih je le še 11. V zadnjem volilnem ciklusu, leta 2004, je George Bush ob takem času pred Johnom Kerryjem vodil, in to povsem solidno, v povprečju za 3 do 4 odstotne točke. Nič posebnega - kajti Bush je vodil cel september in cel oktober. Kontinuirano, vztrajno.
-
-
Ponoreli vlak
Ponoreli film! Manny (Jon Voight) in Buck (Eric Roberts) sta kriminalca, ki zbežita iz jetnišnice, bazirane na Aljaski. Zatečeta se na železniško postajo, kjer skočita na tovorni vlak s štirimi orjaškimi lokomotivami, ki krene na pot čez Aljasko - no, na šprint čez Aljasko. Strojevodjo namreč med vožnjo udari infarkt: bam! Manny, Buck in Sara (Rebecca De De Mornay), železniška delavka, ki se prav tako znajde na...
-
Egon in njegov maček
Egon in Denči, zelo osamljena prebivalca zelo osamljenega planeta, sta zvedavi, nerodni moški, verjetno nečak Gustava, in požrešni, dobro rejeni maček, verjetno bratranec Garfielda, Tom in Jerry idilične, pravljične, izgubljene galaksije, ki se stalno ozirata proti nam - proti našemu osončju, proti Zemlji. Celo sanjarita in fantazirata o nas. Še več - po nas hrepenita. Pač kot vsa zunajzemeljska bitja.
-
Dar Fur - Vojna za vodo
To, kar je po 11. septembru ostalo od dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra, so krstili za Ground Zero, kar je bilo tako, kot bi rekli: »Osama bin Laden slept here!« No, Osama bin Laden je dolgo spal tudi v Sudanu, ki prav tako izgleda kot Ground Zero, predvsem zahodni del, tam ob čadski meji - Darfur. Državljanska vojna med afriškimi staroselci in muslimanskimi priseljenci, ki traja že vse tja od...
-
Neostalinizem
Na univerzi Chicago ustanavljajo ekonomski inštitut, ki naj bi ga imenovali po Miltonu Friedmanu - Milton Friedman Institute. Friedman, sloviti in razvpiti ameriški ekonomist, je propagiral čisti kapitalizem, kapitalizem brez motenj, socialnih obveznosti in državnih vmešavanj, kapitalizem, ki ga ne bi več nič vezalo ali pa reguliralo, kapitalizem kot »nebeško kolesje« in »umetnino«,...
-
Zadetki - Ananas ekspres
V komedijah, ki dišijo po Juddu Apatowu, moški vedno dišijo po moških. Nikoli ne odrastejo. Raje lezejo k fantom kot pa k puncam. Najraje bi za vedno ostali skupaj. Steve Carell se je v 40-letnem devičniku tako dobro počutil med svojo kolekcijo akcijskih igrač, da je pozabil fukati - in da je do štiridesetega leta ostal devičnik. Na žensko in seks začne misliti šele, ko mora svojim prijateljem, prepričanim, da je...
-
Kruh naš vsakdanji
Dokumentarec, ki opazuje pot mesa. Od trenutka, ko žival pokončajo in jo potem grizlijevsko odprejo, do trenutka, ko to, kar je ostalo od nje, krene na potovanje po apatičnem tekočem traku, v katerega se vsake toliko vključi kak mesar, ki pa se obnaša tako, kot da tudi sam noče imeti nič s tem. To, kar jemo, nastaja kot kak kubistični vic. Kot popolna konceptualna študija naše odtujenosti, naše tišine in naše...
-
Kapsule
Temna zvezda: Vesoljska ladja »Dark Star« razstreljuje planete, ki so v napoto pohodu Civilizacije. Kultna sci-fi parodija. Debi Johna Carpenterja. Letnik '74. Razbojniki za vse čase: Monty Python sreča Časovni stroj. Komedija z dimenzijami. John Cleese, Michael Palin & Sean Connery. Via Terry Gilliam. Morje ljubezni: Al Pacino išče serijsko morilko in upa, da ne spi z njo.
-
Muhice osvajajo Luno 3D
Ko je TV v petdesetih ogrozila kino, je začel Hollywood publiko zapeljevati z razkošnimi, bombastičnimi spektakli in novimi tehno čudeži, med drugim tudi s 3D filmi. Toda publika 3D filmov ni ravno požrla, tako da so zlagoma omagali in izginili. Uradno se je reklo: 3D filmi se niso prijeli. Kar je seveda popolno pretiravanje: 3D filmi se niso prijeli zato, ker večinoma niso bili dobri.
-
Na muhi
D.J. Caruso, veteran eksplozivnih TV serij, se je pri svojih izletih v kino najprej šlepal na noir (Saltonsko morje), potem pa je očitno ugotovil, da imaš od življenja več, če flirtaš s Hitchcockom. Disturbia je bila revizija Dvoriščnega okna, v kateri je Shia LaBeouf igral Jamesa Stewarta - zdaj, v paranoidnem tehnotrilerju Na muhi, igra Caryja Granta. Okej, in po malem tudi Jamesa Stewarta.
-
Prosperiteta je za vogalom!
Velika depresija je prišla po veliki orgiji. Ali natančneje: zlom borze leta 1929 je prišel po dolgi žurki, ki je trajala vse tja od konca I. svetovne vojne - hja, vse tja od velike klavnice, ki je ljudi delala mrtve, prestrašene in depresivne. Ko je bilo vojne konec, so se ljudje hoteli eskapistično znoreti. Hoteli so plesati: dobili so plesišča, ki se niso nikoli ustavila, dobili so nove plese (charleston, lindy...
-
Težko je biti fin
V Sarajevu lahko preživiš le, če nisi fin. Denar je najbolj na varnem v hladilniku, pri mesu, o faktih ima vsak svoje mnenje, luknje v budžetu pa mali ljudje filajo s sivo ekonomijo, duhovičenjem in preprodajanjem ukradene robe, toda nagrade so majhne - vojni dobičkarji so za druge pustili tako malo, da Fudo (Saša Petrović), naivni, patetični, zadolženi taksist, ki skuša svojo ženo (Daria Lorenci) in otroka...
-
Na robu ljubezni
Wales je dal Toma Jonesa, ki je pel Jamesu Bondu, Shirley Bassey, ki je pela Jamesu Bondu, bend Manic Street Preachers, ki bi Jamesu Bondu lahko pel (recimo štikel Generation Terrorists), Timothyja Daltona, ki je postal četrti James Bond, Richarda Burtona, ki ni hotel postati prvi James Bond, Roalda Dahla, ki je Jamesu Bondu napisal scenarij, in Dylana Thomasa, slovitega poeta, ki pa Jamesa Bonda ni dočakal.
-
Hišna zajčica
Hišna zajčica je vic o blondinki, raztegnjen v celovečerni film. Mar ni bila natanko to že Blondinka s Harvarda? Šur, in Blondinka s Harvarda 2 tudi. Hišna zajčica je v resnici videti kot Blondinka s Harvarda 3. Če bi bila Hišna zajčica del serije Petek trinajstega, bi bila naslovljena Blondinka s Harvarda 3 - A New Beginning. Ali pa: Blondinka s Harvarda 3 - The New Blood.
-
Bratstvo in enotnost
Marija Mojca Pungerčar je tale 40-minutni dokuvideo, Bratstvo in enotnost, posnela že leta 2006, toda v samske domove in getoizirane soseske, kjer ga zdaj - napol gverilsko, napol roadshowsko - vrtijo, prihaja v pravem trenutku: ob petdesetletnici »Dolenjke«, alias Ceste bratstva in enotnosti, ki jo je leta 1958 gradila brigada jugoslovanskih prostovoljcev in ki jo je zdaj dokončno prekrila, demolirala...
-
Tommy
Ken Russell, kralj retro ekscesa in spektakla norosti, je svoje mjuzikle - a la Ljubitelji glasbe, Moj fant, Mahler in Lisztomania - kronal s Tommyjem, bučno, energično, hiperaktivno ekranizacijo slovite rock opere, bazično prve rock opere, sicer poganjka konceptualnega albuma, ki ga je leta 1969 izdal britanski bend The Who. Tommy je satirična all-star kritika zvezdništva, kulture slave, popkulturne industrije,...
-
Čeljusti
Čeljusti - tako je bil naslovljen slovenski prevod Benchleyjevega romana Jaws, po katerem je Spielberg posnel Žrelo. Brez panike, ne vrača se morski pes, ampak krokodil. Ali bolje rečeno: vračajo se krokodili. Nekaj časa jih ni bilo na spregled, zdaj pa so očitno naslednja velika stvar, saj so strah in trepet šokerjev Black Water, Primeval in Čeljusti - hej, celo Lake Placid je dobil relativno spodobno...
-
Kapsule
Rt strahu: Sociopat se maščuje odvetniku, ki ga je zanemaril. Rimejk trilerja iz leta 1962. Via Martin Scorsese. Robert De Niro, Nick Nolte & Jessica Lange. Katera je prava: Ryan Reynolds se ločuje, toda ne vemo, od katere ženske. Romantična komedija s twistom. Plus Elizabeth Banks & Rachel Weisz. Svila: Trgovca z jajčeci sviloprejk obsede japonska konkubina, kar je hecno - doma ga namreč čaka...
-
Robert McKee: Zgodba
Težko, če nimaš zgodbe. Dobre zgodbe, se razume. »Zgodbe so oprema za življenje,« je rekel Kenneth Burke, ki ga v Zgodbi citira tudi Robert McKee, eden izmed gurujev sodobne filmske scenaristike, ki ve, da trik ni v formulah in receptih, ampak v večnih, univerzalnih formah, ne v stereotipih, ampak arhetipih, ne v skrivnosti pisanja, ampak v resničnosti, ne v načrtovanju tržne uspešnosti, ampak v...
-
Bančni rop
Jason Statham je Terry Leather, zelo zadolženi tough guy in družinski človek z napol legalno mehanično delavnico, ki mu Martine (Saffron Burrows), nekdanja metresa, ponudi nekaj, česar ne more zavrniti: tajno »informacijo«, ki vodi v bančne sefe na Baker Streetu. Terry zbere fante, fancy pozerje, padle porno igralce in kronične luzerje z roba podzemlja, ki rop pripravijo in zdizajnirajo, skopljejo rov,...
-
Dirka smrti
Leta 1975 je Paul Bartel, protežiranec Rogerja Cormana, posnel Dirko smrti 2000, enega izmed najbolj tipičnih - in obenem najbolj ekscentričnih - filmov sedemdesetih. Postal je hit - danes je kult. Dogaja se v prihodnosti, toda ne ravno v kaki utopiji, ampak v antiutopiji, specifično - v Združenih provincah Amerike, v totalitarni družbi spektakla, ki jo pri živjenju drži sadistična, groteskna, gladiatorska...
-
Vojna zvezd: Vojna klonov
Vojna klonov, pilot za TV serijo, ki bi moral odleteti direkt na dvd, pa je zaradi prestižnosti franšize, Lucasove Vojne zvezd, magari brez uvodnih fanfar pristal v kinu, je animirani film, s katerim se ne boste poročili. Dvomim celo, da bi z njim hoteli imeti otroke die-hard fani Lucasove space opere, otroci, ki jim je tole dokaj leseno filanje praznin med Napadom klonov in Maščevanjem Sitha očitno namenjeno in...
-
Kansas City
Robert Altman, kralj sedemdesetih (M*A*S*H, Nashville, Privatni detektiv, Kvartopirec in prostitutka, Igralec, Kratke zgodbe, Buffalo Bill in Indijanci), ki je umrl pred dobrim letom in pol, se je rodil v Kansas Cityju. In tole je njegov hommage temu mestu, v katerem se jazz (via Joshua Redman, Craig Handy, Cyrus Chestnut, Kevin Mahogany, James Carter in Geri Allen), rasna politika, demokratska stranka, trilerska...
-
Nekdo tam zgoraj ga je ljubil
Paul Newman se je rodil leta 1925. V Ohiu - tam kot večina Slovencev. In 62 let kasneje je končno dobil prvega in edinega Oskarja - za vlogo v Scorsesejevi Barvi denarja, pa četudi je igral lik Eddieja Felsona, ciničnega, kompulzivnega, klateškega, hazarderskega igralca biljarda, ki ga je igral že enkrat prej, davno prej, leta 1961 - v Hustlerju. Po naše: Hazarderju.
-
Oktobrsko presenečenje
Dobro veste, kaj je rekel ameriški predsednik George Bush, ko so teroristi - na začetku njegovega mandata - napadli Ameriko in zrušili Svetovni trgovinski center: da ni nič vedel! Da torej ni vedel, kaj se pripravlja. Rekel je le, da je treba nujno napasti Afganistan in Irak, da bi se lahko ameriške korporacije (ne le naftne), junakinje Wall Streeta, v miru napile sveže nafte in svežega kapitala, iraškega in...
-
Tropski vihar
Tugg Speedman (Ben Stiller), Jeff Portnoy (Jack Black) in Kirk Lazarus (Robert Downey) so h'woodski zvezdniki, ki snemajo akcijski film, pravzaprav vietnamido, resnično zgodbo o velikem, pozabljenem heroju vietnamske vojne. Speedman je videl že tudi boljše čase: nekoč je bil velik, zdaj pa je potonil, tako da je na poti v črno luknjo, zato potrebuje resurekcijo, heh, »odrešitev«.
-
Izgubljena cesta
Izgubljena cesta izgleda kot kak kafkovski »proces«, na katerem ljudi obsodijo »brez razloga«. In ne le da jih obsodijo brez razloga, ampak jih obsodijo tako, da tega sploh ne opazijo. Rečeno naravnost, Izgubljena cesta izgleda kot agonično pulziranje Procesa. In sled Procesa vodi potem v Grad, ki je danes, po mnogih letih, nazadoval v hladno, odmaknjeno, napol mumificirano lynchevsko...
