Marcel Štefančič jr.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Kultura | Film
Padec se začne na orjaški steni, ki se je oklepata Becky (Grace Caroline Currey) in njen mož, Dan (Mason Gooding), veterana prostega plezanja, toda še preden rečeta »cliffhanger«, klini popustijo, vrv se strga in Dan strmoglavi v globino. Nič posebnega – vse skupaj je zrežirano rutinsko, brez pravega suspenza, brez prave strasti, brez cliffhangerjev. In potem gre še na slabše: Becky, vsa zlomljena, potrta, objokana, zapita in obupana, opusti plezanje, tako da jo potem oče, ki ga igra Jeffrey Dean Morgan, prepričuje, naj se vrne v življenje, a ta prizor je tako kilavo naiven, da vas ima, da bi vstali in odšli iz kina. No, naredili bi katastrofalno napako. Padec se namreč kar na lepem čudežno in naravnost neverjetno pobere – in mutira v eleganten, napet, kompakten, srhljiv, luciden, konceptualen, krut, brezmejno kinetičen B-triler preživetja.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Kultura | Film
Obstajajo indiskretni, invazivni filmi o potovanju skozi čas – tu vse temelji na zapleteni tehnologiji, specialnih efektih, pripovednem trušču. Obstajajo pa tudi diskretni, imerzivni filmi o potovanju skozi čas – brez tehnologije, brez efektov, brez trušča. Protagonisti odpotujejo skozi čas, ne da bi sploh vedeli – prižgala jih je želja. Mala mama, ki ga je posnela Céline Sciamma, avtorica Vodnih lilij, Pobalinke, Bande punc in Portreta mladenke v ognju, je tak film. Osemletna Nelly (Joséphine Sanz) gleda mamo, Marion (Nina Meurisse), ki je pravkar izgubila mamo – mamin obraz je siv, nem, tesnoben, melanholičen mozaik žalosti, žalovanja in obžalovanja. Nelly je izgubila babico, a skuša začutiti in razumeti bolečino svoje mame, ki je izgubila mamo, kot da bi skušala vnaprej začutiti in razumeti bolečino, ki jo bo sama nekoč občutila ob izgubi svoje mame. Je njeni mami žal, da s svojo mamo ni preživela več časa in da je ni bolje spoznala? Sta se zgrešili? Kaj če se bo tudi Nelly zgrešila s svojo mamo? Kaj če bo tudi njuno »srečanje« spodletelo? Kaj če že zdajle, ko je ona osem, mama pa enaintrideset, zamujata?
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Kultura | Film
Pete (Tom Stourton), nekoč žurer, zdaj filantrop (dela z begunci), pride na rojstnodnevno zabavo, ki mu jo v podeželski vili priredijo prijatelji iz študentskih časov (Joshua McGuire, Georgina Campbell, Graham Dickson, Antonia Clarke, Charly Clive), a v grozi ugotovi, da so prijatelji mutirali – občutek ima, da rovarijo proti njemu in da ga ogovarjajo, cvrejo na ražnju, ponižujejo in terorizirajo, njihov humor pa se mu zdi primitiven, regresiven, infantilen. Je žrtev zarote, ga muči paranoja, hoče biti na vsak način na vsakem koraku slavljen in heroiziran ali pa jih je preprosto prerasel?
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Kultura | Film
Gaja (Uma Štader) tokrat z očetom (Sebastian Cavazza) in starejšo sestro (Neža Smolinsky) – v duhu slovenskih filmov – skoči na morje (to, da je “po Poletju v školjki Gajin svet 2 prvi film, ki se skoraj v celoti dogaja na morju,” niti zdaleč ne drži), kjer se na pirček oglasijo tudi Primož Pirnat, Bojan Emeršič, Lotos Vincenc Šparovec, Matej Zemljič in Jurij Zrnec, toda samoponiževanje slovenskih dramskih igralcev ni nič v primerjavi s samoponiževanjem “strokovno programske komisije Slovenskega filmskega centra” (ki očitno ni opazila, da uvodna spletna prevara nima nobene zveze z nadaljevanjem in da je tu doslednega materiala le za kratki študentski film), kaj šele v primerjavi s poniževanjem učiteljev in učiteljic (neumnih, zaostalih), policistov (naivnih, otročjih), žensk (eno “mamo” – tisto, ki jo igra Ajda Smrekar – iz filma vržejo, druge, tiste ločene, pa v film sploh ne spustijo) in inteligence otrok, ki jim tale “mladinska romantična komedija”, prepolna analnega humorja (če višjemu inšpektorju iz riti ne zraste hemoroid, pa učiteljici iz riti zraste stol), povsem resno in s pravilno tehniko dihanja razlaga, kaj je to “vdor v osebni profil”, namesto da bi v uri in pol pridelala vsaj eno repliko, ki bi opravičila njen obstoj.
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Kultura | Film
Slovenija je dežela spektakularnih kraških jam, speleologov in speleologije, toda slovenski filmi tega še niso opazili. Frammartinova transcendentalna Luknja, ki popisuje speleološki spust v brezdanje kalabrijsko brezno Bifurto (687 metrov), eno izmed najglobljih podzemskih jam na svetu, jim bo pokazala, kaj zamujajo. Luknja je igrani film (tako kot je bil igran Štirikrat, prejšnji Frammartinov kalabrijski epos), a izgleda kot dokumentarec iz šestdesetih let. Dogaja se prav tedaj, na začetku šestdesetih, ko se je Italija modernizirala, ko je doživljala »ekonomski čudež«, ko je vzletel »prosti trg«, ko je prišlo do velike selitve z juga na sever – in ko se je v Milanu zableščal Pirellijev stolp, alias Grattacielo Pirelli, alias Pirellone, najvišji nebotičnik v Italiji, stekleno-betonski simbol zmage modernističnega kapitalizma.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Kultura | Film
Tessa (Josephine Langford) in Hardin (Hero Fiennes Tiffin) sta romantični par, ki nenehno razpada. Nenehno se razhajata in ponovno shajata. Nenehno jočeta in kričita, nenehno se prepirata, nenehno se drug drugemu opravičujeta, nenehno drug drugega prebolevata, nenehno se morata o nečem pogovoriti, nenehno se utapljata v teatru obžalovanja, samopomilovanja in samožrtvovanja. Sporazumen in zabaven je le seks.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Kultura | Film
V Tatičih, s katerimi je Hirokazu Koreeda leta 2018 osvojil zlato palmo, imate skupino tatov, ki se delajo, da so družina. Bolj, ko se delajo, da so družina, bolj so res družina. Alternativna družina. Prava družina. Družina lahko v času, ko kapitalizem družine brezdušno izkorišča, zlorablja, ponižuje, mendra in trga, tako da razpadajo, preživi le, če se dobro oboroži, če se dobro zavaruje, če torej tudi sama prevzame tehnike in metode organiziranega kriminala, kar je izredno lepo pokazal tudi korejski oskarjevski Parazit. Song Kang-ho, ki je igral Ki-taeka, patriarha deklasirane »parazitske« družine, zdaj v Posredniku, prvem Koreedovem korejskem filmu, igra Sang-hyuna, zadolženega lastnika male čistilnice, ki v spregi s partnerjem Dong-soojem (Gang Dong-won) iz cerkvene »lopute za dojenčke«, kjer nezakonske matere puščajo nezaželene dojenčke, ukradeta novorojenca, ki ga nameravata prodati nekemu paru, a se jima nepričakovano pridruži tudi So-young, mati tega dojenčka, sicer pevka (ki jo igra Lee Ji-eun, zvezdnica K-Popa).
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Kultura | Film
Če hočete videti Levjega kralja, Prikazen in senco in Zadnji krik iz savane zrolane v elegantni in visokokonceptualni, a obupno staromodni in nepresenetljivi B-triler, potem si poglejte Zver, v kateri Idris Elba, newyorški zdravnik in vdovec, odpelje svoji najstniški hčerki na katarzični južnoafriški safari, kjer pa se jim potem zgodi to, kar se je pred petnajstimi leti v Roodtovem Plenu zgodilo Bridget Moynahan, ko je otroka z džipom odpeljala na safari – obkolilo in paraliziralo jih je krvoločno levje krdelo, le da tu, v Zveri, doktorja in hčerki v totalno izoliranem džipu (ne, džip je pokvarjen, telefon ne dela, nihče ne pride mimo, hrane ni, vode zmanjkuje, vodnik leži daleč stran ranjen in negiben ipd.) terorizira orjaški, res veličasten, karizmatičen lev ( ja, levji kralj, skoraj tako karizmatičen kot Idris Elba), obseden z maščevanjem, saj je edini preživel pokol pohlepnih divjih lovcev, tako da Idrisa & the gang oblega s takšno manično vztrajnostjo, s kakršno oni orjaški morski pes v Žrelu oblega barko Orca, na kateri so Roy Scheider, Richard Dreyfuss in Robert Shaw, a brez skrbi, tudi finalni obračun je pasticcio, saj malo vzame Povratniku, malo pa Jurskemu parku.
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Kultura | Film
Paul Newman in Joanne Woodward – zadnji filmski zvezdi, obupno romantična protagonista te monumentalne šestdelne dokumentarne serije, briljantnega metafilmskega »arheološkega« eposa, ki ga je režiral Ethan Hawke, njun nekdanji soigralec – sta bila poročena 50 let. Ona je bila prej slavna kot on. In tudi oskarja – za vlogo osebe z disociativno motnjo identitete v Treh Evinih obrazih – je dobila pred njim. On je dolgo dobival le vloge, ki so jih drugi zavrnili. Potem je dolgo – vse tja do Scorsesejeve Barve denarja – dobival le oskarjevske nominacije. Niso mu pustili, da bi jo dohitel. Pa četudi je postal največji filmski zvezdnik. Tudi najprivlačnejši. Kako to, da ga pusti samega ven, so jo spraševali. A ni se imela česa bati. Ob njej je bil ambicioznejši. Pri sedeminštiridesetih se je prelevil v dirkača. Včasih je zmagal. A ni je prehitel. Prižgal je smernik. Ona je začela namesto oskarjev dobivati emmyje. V sedemdesetih je veliko pil, pa ga je zaklenila ven. Kar pojdi drugam!
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Kultura | Film
Leta 2018 – tam nekje sredi junija – si je šlo dvanajst tajskih fantov, še otrok (od 12 do 16 let), z nogometnim trenerjem ogledat Tham Luang Nang Non, slovito jamo, kjer pa jih je silovito monsunsko deževje zalilo, šokiralo in ujelo, tako da jih je potem v naslednjih dneh reševal tako rekoč ves svet. Film Thirteen Lives, ki je videti skoraj kot igrana verzija dokuja The Rescue, v tej monumentalni reševalni operaciji skupaj ne vidi le senzacije, temveč priložnost za epsko pripoved o transformativnih detajlih, stresni morali, logističnem peklu, malih radikalnostih, stranskih tveganjih, mejnih emocijah, mumifikaciji panike, lovljenju zraka, stoičnem žrtvovanju, skupnostnem junaštvu in delikatni, prikriti, distancirani kompleksnosti, ki so se zasvetili v tej reševalni akciji.
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Kultura | Film
Blanco (Javier Bardem), lastnik manjše, a dokaj uspešne tovarne tehtnic ( ja, to je svet, v katerem vsi nenehno vse tehtajo), se ima za neke vrste korporativnega duhovnika, saj svoje delavce nenehno bolj ko ne opozarja, da so ena velika družina in da otrok nima prav zato, da bi se lahko posvetil njim, svoji družini. Sindikata ne potrebujejo – Blanco je njihov oče. Ko jim govori, najbolj gane samega sebe. Kar pa ne pomeni, da je samski. Ne, poročen je, zelo (Sonia Almarcha), a vendar je tipični patriarh – prepričan je, da so vse ženske njegove. Mlade novinke, atraktivne praktikantke, vedno zapelje. Občutek ima, da mu pripadajo. Še več: najema jih zato, da bi jih lahko fukal.
-
12. 8. 2022 | Mladina 32 | Kultura | Film
Brad Pitt je plačanec, poklicni morilec, hitman – ime mu je Ladybug. Po naše: Pikapolonica. Trenutno je v zenovski fazi – rad bi se izboljšal, prenovil, senzibiliziral, razsvetlil. »Če deliš mir, prejmeš mir.« Pištolo zato pusti doma, ko ga glas njegove upravljalke (Sandra Bullock) pošlje na japonski vlak ( ja, na hitrega kot strel, tistega, ki drvi med Tokiem in Kjotom), kjer naj bi le pobral neki srebrni kovček (to je vse, nič lažjega), toda ko zgrabi kovček, ugotovi, da je vlak poln poklicnih morilcev, ki hočejo ta kovček – ali pa le maščevanje, to jed, ki najbolj tekne, če jo servirajo hladno. Ja, vsi so povezani – kot potniki v Umoru na Orient ekspresu. Med njimi najdete prepirljiva angleška »dvojčka«, Limono (Brian Tyree Henry) in Mandarino (Aaron Taylor-Johnson), originalna varuha kovčka (in zavoženega sina Bele smrti, skrivnostnega vodje japonskega podzemlja), ki delujeta kot reimaginacija onih dveh gospodov iz bondiade Diamanti so večni (ali pa onega vica o dvojčkih iz Forresta Gumpa), nedolžno šolarko (Joey King), ki je v resnici cinična, škorpijonska in fatalna kot Atomska blondinka, mehiškega kartelskega grizlija (Bad Bunny), ki hoče maščevati svojo ženo (nož je njegov forte), nemško zastrupljevalko (Zazie Beetz) in celo japonski duo, Očeta (Andrew Koji) in Starešino (Hiroyuki Sanada), kar seveda pomeni, da se vlak, ta neskončni, nori, stresni, neonski, klavstrofobični koridor, prelevi v neutrudni tarantinovsko-ritchiejevski kaos evforične in absurdne akcijske koreografije, maničnih komičnih gegov, ozkih prehodov, katan, letečih glav, samurajskih rifov, frenetične nelogičnosti, kulturnih trkov, silovite toksične besnosti in deadpoolovskega trušča. Tu je vedno bližje do Hollywooda kot do zadnje postaje.
-
12. 8. 2022 | Mladina 32 | Kultura | Film
Ciminov Lovec na jelene se začne v Clairtonu, malem pensilvanskem mestu, v katerem etnični, slovanski proletariat preživlja orjaška jeklarna, ki pa je samo mesto prelevila v zakotno, pozabljeno, zasmrajeno vukojebino, ne ravno deželo priložnosti. Ne torej kot kraj, ki je bil njihovim staršem, priseljencem, obljubljen, temveč kot kraj, iz kakršnega so njihovi starši zbežali. Tu so vsi po malem obtičali – brez kake perspektive. Zapijajo se – in ob tem pojejo. Edina priložnost, da malce zbežijo in se znorijo, je Vietnam.
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Kultura | Film
V animiranem filmu Jaz, baraba smo spoznali Gruja, ki se ima za največjega diabolika na svetu, največjega pridelovalca Zla vseh časov. Ukradel je Eifflov stolp! In Kip svobode! Resda lasvegaško repliko, pa vendar. In ja, ker nekdo ukrade piramido v Gizi, mu Gru – burleskni bastard dr. Ernsta Stavra Blofelda, Shreka, Addamsovih, Dickensovega Scroogea (in Fagina) in dr. Evila – napove vojno, saj sklene, da bo ukradel Luno.
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Kultura | Film
V nekem prizoru moški prikoraka na kamnita tla, kjer se zruši, obleži na tleh in potem počasi sprhni. Ja, povrne se v prah – z biblično vnemo. Z urgenco bibličnega maščevanja. Biblija namreč tu vihti meč gibanja #MeToo: ta moški – samozvani »detektiv« iz Tbilisija (Kakha Kintsurashvili) – je prej brutalno posilil neko žensko. Na kamnih, na otočku – v potoku. Vidimo celotno posilstvo. S hanekejevske razdalje – kamera je nepremična. Zdi se, kot da nam hoče reči: glejte nepremično to posilstvo! Poglejte resnici v oči! Ali pa nam hoče reči: boste to gledali ali boste vendarle pogledali stran? Vemo, kaj pomeni »le gledati posilstvo« – in vemo, kaj v tem primeru pomeni »pogledati stran«. Ženska, ki jo posili »detektiv«, je Yana (Ia Sukhitashvili), mlada Gruzijka, ki je hotela postati igralka, a je postala žena lokalnega vodje Jehovovih prič. Začetek, prvenec gruzijske režiserke Dee Kulumbegashvili, se dogaja v neki zakavkaški vukojebini, ki jo na lepem strese eksplozija molotovke – ta zažge, požge, opustoši in uniči kraljestveno dvorano, v kateri Yanin mož (Rati Oneli) ravno besno pridiga in obenem člane svoje kongregacije sprašuje, kako bi moral danes pravi kristjan ravnati v vsakdanjem življenju.
