Marcel Štefančič jr.

Marcel Štefančič jr.

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 10. 2023  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film

    Moško trpljenje postalo prioriteta slovenske kinematografije

    Novi slovenski filmi izgledajo tako, kot bi jih napisal Chat-GPT: vsi moški namreč brezmejno trpijo. Vsak novi slovenski film je zgodba o moškem, ki ga brutalizirajo, mučijo, trpinčijo. V Opazovanju huligani brutalno pretepejo fanta, ki se potem – ja, ves film – bori za življenje, v Šterkijadi oče brutalizira sina (»Igor, pejt na kolena, pa te ne bo pretepu«, kriči njegova mama), v Poslednjem heroju agonično, patetično trpi France, ker ne more preseči svojega očeta-partizana-heroja (Primož Pirnat, ki ga igra, bi lahko brez problema igral Cankarjevo mater), v filmu Zbudi me mladi kriminalec (Jure Henigman) tako krčevito trpi, da izgubi spomin, v Možu brez krivde lastnik gradbenega podjetja (Brane Završan), ki ga paralizira infarkt, le še groteskno hrope, ječi, hrza in trza, v Vzorniku začnejo Jana (France Mandić), novinca na neki novomeški šoli, vrstniki takoj maltretirati, v Šepetu metulja pa začne Jana (Ali Ogrizek), novinca na neki celjski srednji šoli, takoj maltretirati profesor.

  • Svetopisemski abortus

    Kot veste, je svet ustvaril Bog. Najprej je ustvaril dan in noč – in potem še ostale reči. Nebo in zemljo, floro in favno, raj in kačo. V tem ustvarjanju je blazno užival. Vsaj tako se je zdelo. A je nanj kmalu padla senca dvoma – začel je početi čudne reči. Obnašati se je začel eratično. Prvi ženski, ki je v raju jedla z drevesa sredi vrta (in ki je dala »naga« jesti tudi prvemu moškemu), je srdito siknil: »Zares, mnogo boš trpela v svoji nosečnosti in v bolečinah boš rojevala otroke. Po možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj.« Ženskam je kar tako, meni nič, tebi nič, nakopal strašne bolečine in moško gospodovanje – ker se je tako odločil. Ker je to lahko storil.

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Opazovanje Slovenije

    Huligani ponoči sredi Ljubljane brutalno pretepejo Kristjana Gričarja, masaker, ta snuff, ki ga prenašajo prek Facebooka, pa v živo gleda 20 tisoč ljudi – in nihče ne pokliče policije. Kristjan – Jezus dobe socialnih omrežij – obleži v mučeniški komi. V Kliničnem centru se bori za življenje, toda Lara (Diana Kolenc), članica reševalske ekipe, ki ga je rešila, nenadoma od njega dobi smileyja.

  • Kaj, če nas umetna inteligenca ne bo pobila – in kaj, če se je najhujše že zgodilo?

    Dobro veste, kaj nam ves čas očitajo: da premalo beremo.

  • Marcel Štefančič jr.

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film

    Največje leglo serijskih pedofilov

    V času, ko je med slovenske tabornike treščila spolna zloraba, bo tale doku deloval kot prava grozljivka, saj za največjega spolnega predatorja, za največjega spolnega nadlegovalca otrok, za največje leglo serijskih pedofilov razglasi Boy Scouts of America – organizacijo ameriških skavtov, ki je veljala za čisto kot ameriška pita in ameriška zastava. Za zlati standard. Če hočeš biti skavt, kaj šele starešina, moraš biti res čist, časten, moralno neoporečen, patriotski, toda skavtstvo, pravi novinar Patrick Boyle, raziskovalec in razkrinkovalec skavtskih zlorab, je vedno pritegovalo moške, ki so jih pritegovali dečki. Skavti so imeli problem. Kako so ga reševali? Logično – z zaroto molka.

  • Tisoč in ena noč / Zakaj ni nič bolj resnega od serij

    Netflix je pred desetimi leti streamingu prepustil svojo prvo originalno serijo – Hišo iz kart. Posebnost te velike premiere je bila, da je bilo vseh trinajst epizod prve sezone na voljo hkrati – tistega »čarobnega« in »disruptivnega« prvega februarja. Sezona je trajala trinajst ur. Brez testov, brez pilota, brez uvodnih rekapitulacij »prejšnjih epizod«. Kot je rekel Beau Willimon, glavni scenarist serije: »Ni se ti treba vsak teden prodajati in ni ti treba vsak teden na avdicijo. Niti ti ni treba imeti občutka, da delaš televizijo. Nihče izmed nas ga ni imel. Za nas je bil to trinajsturni film.« Netflix, ki naj bi konzumente, kot je rekel eden izmed Netflixovih šefov, »osvobodil omejenosti linearne televizije«, je s to drastično, nezaslišano in neprecedenčno potezo odprl novo poglavje obsedenosti s serijami. Obsedenost s serijami je popeljal v dobo eksponentnosti.

  • Permanentna kriza / Petdeset let groze

    Ko se bodo v ponedeljek vsi spominjali 11. septembra 2001, bodo poudarjali, kako zelo je spremenil svet – vojna proti terorju, ki je sledila napadu na Svetovni trgovinski center (in Pentagon), je opustošila Irak, zažgala, destabilizirala in razdejala Bližnji vzhod, sprožila sirsko vojno, lansirala Islamsko državo in teror, povzročila velike selitve, masivne begunske tokove, vzpon populizma, vrnitev kulta osebnosti, radikalizacijo, trumpizacijo in fašizacijo Zahoda. Ja, preorala je svet.

  • Za domovino – s Trumpom naprej!

    Republikanski predsedniški kandidati so se prejšnjo sredo prvič javno soočili – v Milwaukeeju (Wisconsin). Delovali so neresno, ubogo, lunatično, irelevantno. Moderatorka Martha MacCallum, sicer voditeljica na televizijskem kanalu Fox News, kralju podnebnega dezinformiranja, jih je vprašala: »Ali menite, da podnebne spremembe povzroča človek? Če menite, da jih, dvignite roko.«

  • Rajmond Debevec je Rocky in pol z vztrajnostjo Borisa Pahorja

    Če bi bil Rajmond Debevec Američan, bi Hollywood o njem že snemal film, Netflix pa serijo. To bi bila tipična inspirativna zgodba: Rajmond že kot mladenič zablesti s strelskim talentom, kmalu začne osvajati medalje, postane evropski, svetovni in olimpijski prvak, potem ga umaknejo, češ da je »prišel njegov čas«, a se pri šestdesetih presenetljivo vrne in vse šokira z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu in s svetovnim rekordom – z absolutno šeststotico. Ovacije!

  • Neskončna vojna

    Ko je ameriški predsednik Joe Biden februarja obiskal ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, mu je obljubil zvestobo do groba. »Opominjate nas, da je svoboda neprecenljiva. Zanjo se je vredno boriti, kolikor je treba. In toliko časa bomo z vami, gospod predsednik – kolikor bo treba.« Biden bo z Ukrajino, kolikor bo treba. To ponavlja ves Zahod. In Nato tudi. Lepo. Ganljivo. Srčno. Brezpogojna solidarnost, ki bo trajala dolgo, res dolgo, kolikor bo pač treba – neskončno dolgo, če bo treba. As long as it takes.

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 8. 2023  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Film

    Ninja želve / Mutantski najstniki, ki so tako »drugačni,« da se morajo obnašati kot superjunaki

    Film Ninja želve: Mutantska ujma – groteskna kombinacija utrudljivosti in duhovitosti, oh, in kulturne apropriacije, če hočete (ameriške nindže?) – je zgodba o izvoru, zato vas čaka nekaj izvornih flešbekov, toda ko zgodba skoči v sedanjost, čedalje bolj spominja na Maščevalce, le da se superjunakov, ki Manhattan rešujejo pred mutantsko, diabolično Supermuho (lahko bi ga reševali tudi pred neonom), ne grejo Iron Man, stotnik Amerika, Hulk, Thor, Črna vdova in Hawkeye, temveč Donatello, Michelangelo, Leonardo in Raphael, mutantski najstniki, ki so tako »drugačni,« da se morajo obnašati kot superjunaki, da bi izgledali kot normalni, vsakdanji najstniki, ki jih lahko spustijo v šolo.

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 8. 2023  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Film

    Ne moreš se zbuditi, če ne zaspiš

    Ne vem, kaj se dogaja, pravi nekdo. Nekdo drug, da ne pozna samega sebe. Spet tretji, da ne razume gledališke igre, v kateri igra. In alien – oh, zunajzemeljsko bitje, ki se pojavi v Asteroid Cityju (87 prebivalcev), »atomskem mestu,« puščavski vukojebini zraven orjaškega asteroidnega kraterja (Area 51 je blizu, Los Alamos še bližje), turističnem gulagu, idealnem opazovališču nočnega vesolja, kjer si lahko parcelo lahko kupiš kar v prodajnem avtomatu, kjer se v ozadju, nad kaktusi, bliskajo »testne« atomske gobe in kjer se vsako leto zberejo najboljši mladi zvezdogledi z enostarševskim spremstvom, pravi »tromatični« gimnazijci atomskih ravnic – ve, da je metafora, a ne ve, česa. Svet je postal zagoneten, zapleten, kompliciran, nerazumljiv, kompleksen – predapokaliptičen. Vsega je preveč. Preveč je scenografije, preveč rekvizitov, preveč artificielnosti, preveč sladke patologije, preveč ironije. Težko je slediti pripovedi, v katero nenehno skačejo druge pripovedi in drugi pripovedovalci. Če hočeš »preživeti« sodobni »postapokaliptični« pripovedni direndaj, potrebuješ veliko pomagal, veliko okvirnih pripovedi – filme v filmu, gledališke igre v gledališki igri, televizijske šove v televizijskih šovih, pa filme v gledaliških igrah in televizijske šove v filmih in gledališke igre v filmih in tako dalje.

  • Konec poletja

    To je poletje našega nezadovoljstva. Kaj smo dobili namesto poletja, vidite in slišite in čutite: burne nevihte, strašna neurja, strahovite ujme, peklenske bliske in treske, grozovito grmenje, orkanske sunke vetra, kakršnih ne pomnimo, močne nalive, rekordne toče, hude ohladitve. Od koruze ni ostalo nič, klasi so prazni, vinogradi so uničeni, ladjam v koprski luki se trga, hiše so ostale brez streh, partizansko bolnico Franjo je odnesla povodenj. Če bomo hoteli poleti preživeti, bomo morali postati mojstri evakuacije. Ja, držati se bomo morali tega, kar v Mannovi Vročini neprestano ponavlja Robert De Niro: »Ne naveži se na nič, česar nisi voljan zapustiti v tridesetih sekundah, če za petami začutiš nevarnost.« V trenutku – no, v tridesetih sekundah – bomo morali zbežati in vse zapustiti, s telefonom vred. Kdor bo hotel v zadnjem trenutku zgrabiti telefon (kot oni očka v Östlundovi Višji sili), bo umrl. Odnesel ga bo bodisi ogenj, neurje ali povodenj. Kako bo šele čez tri leta?

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Film

    Diler, zvodnik in prostitutka stopijo v bar – in odkrijejo največjo zaroto vseh časov

    Diler, zvodnik in prostitutka stopijo v bar – in odkrijejo največjo zaroto vseh časov. Fontaine (John Boyega), Slick Charles (Jamie Foxx) in Yo-Yo (Teyonah Parris) v podzemlju nekega distopičnega, getoiziranega, gentrificiranega mesta odkrijejo tajni laboratorij, v katerem belska kabala, stvariteljica »bele substance«, eksperimentira z nadzorovanjem, obvladovanjem in discipliniranjem – peklenskim pomarančenjem – črncev.

  • Marcel Štefančič jr.

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Barbie / Moški potrebujejo fantazme, da bi lahko uživali v patriarhatu

    Ko zaslišite Straussovo simfonično pesnitev Tako je govoril Zaratustra, najprej pomislite na Kubrickovo epopejo 2001: Odiseja v vesolju ali pa na Friedricha Nietzscheja, ki je to pesnitev navdihnil, toda zdaj se bo to spremenilo – ko boste odslej zaslišali simfonično pesnitev Tako je govoril Zaratustra, boste najprej pomislili na Barbie. Vse skupaj se začne v puščobni, skaloviti, primitivni pradavnini, ko so imele deklice na voljo le eno samo igračo – dojenčka. Kar seveda pomeni, da niso imele veliko možnosti – družba je od njih pričakovala in terjala, da postanejo matere. Nobene kariere. Nobene zabave. Nobenih sekularnih užitkov. Le garanje. Trpljenje. In ta igrača je poskrbela, da so se s tem sprijaznile. In da so »materinstvo« sprejele kot svojo usodo. Edino usodo. Edini možni poklic. Potem pa se je pred njimi nenadoma pojavil karizmatični, spektakularni, prelomni monolit – Barbie (Margot Robbie), prva Barbie, generična Barbie, stereotipna Barbie. Toda njen nasmeh, njen glamur, njena stiliziranost, njena lepota, njeni modni dodatki, njeni outfiti in njena modernost so ženske vabile ven. Vsak dan je zabava! Uživajte!

  • Marcel Štefančič jr.

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Cvetje zla

    »Kaj pa jaz?« dahne Mojca (Blanka Florjanc), protagonistka Galetovega filma Srečno, Kekec, posnetega pred natanko šestdesetimi leti. In doda: »Tudi jaz bi šla v planine.« Mojca je kakopak slepa. In Kekec (Velimir Gjurin), njen junak, se skuša na vsak način dokopati do Pehte (Ruša Bojc), strašne gorske čarovnice, in njenega tajnega, čudežnega eliksirja, ki bi Mojci vrnil vid. Toda Kekec je le moški – in moški niso ravno tisti, ki bi hoteli, da ženske spregledajo. Zakaj se skuša potem na vsak način dokopati do tistega eliksirja? Zakaj hoče potem Mojci vrniti vid? Da bi lahko videla slovenske planine? Da bi lahko uživala v pogledu na Triglav? Ne, vid ji hoče vrniti le zato, da bi lahko gledala njega, Kekca, patološkega narcisa, potemtakem zato, da bi lahko ob pogledu nanj tudi ona uživala tako, kot ob pogledu nase uživa on sam. In tam zgoraj, v osrčju pojočih gora, res hoče, da ga Mojca vidi, kajti videla ga bo v barvah – Srečno, Kekec je bil namreč prvi slovenski barvni film.

  • V Logarjevi senci

    Danijel Krivec, nekdanji vodja poslanske skupine SDS, je te dni v intervjuju Suzani Kos (Delo) rekel, da Janez Janša ni rekel, da na naslednjem kongresu ne bo več kandidiral za predsednika SDS. Poglejmo, zakaj je nemogoče, da Janša tega ne bi bil rekel.

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Film

    Zakaj se nam vedno odšteva čas do nove katastrofe, nove krize, novega konca sveta? 

    Najprej zagledamo rusko podmornico, ki pluje nekje pri Aleutih – itak je fantomska, nevidna, tako da je Američani ne morejo videti. A posadka nenadoma v grozi ugotovi, da je podmornica vidna – na sonarju zagledajo neko drugo podmornico, ki proti njim lansira torpedo. Panika! Znoj! Kriki! Toda ko torpedo trešči v rusko podmornico, se nič ne zgodi. Kot da ga ni bilo. Tudi ruska podmornica izstreli torpedo, ona druga podmornica pa s sonarja izgine, še preden vanj trešči torpedo. Kot da je ni bilo. Toda ruski torpedo se obrne in zdrvi proti ruski podmornici – ta pa je. Kot se izkaže, se je z rusko podmornico poigrala Entiteta, skrivnostna, vsevedna, vsevidna, viralna umetna superinteligenca, ki se je osamosvojila – misli, čuti in dela na lastno roko, okužila je vse globalne sisteme, vse podatkovne baze, vse države, pozna vse naše skrivnosti, lahko počne, kar hoče (izsiljuje vlade, korporacije ipd.), toda zaenkrat se je potuhnila in taktično čaka.

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Film

    Zadnji križarski pohod / Zakaj je Indiana Jones skoraj Slovenec 

    Je film Indiana Jones in artefakt usode (Indiana Jones and the Dial of Destiny) dober? Rekel bom le to: vedno neskončno uživam, ko vidim film, v katerem garbajo fašiste. Še bolj pa uživam, ko vidim film, v katerem kak lik neskončno uživa v garbanju fašistov. In Indiana Jones – spet in znova Harrison Ford, originalni antifašist z bičem, brazgotino, klobukom in fobijo pred kačami, magari občutno pomlajen v uvodni sekvenci (kot Robert De Niro v Scorsesejevem Irishmanu) – neskončno in brezmejno uživa v garbanju fašistov.

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Film

    To je eden izmed najšokantnih prizorov leta

    Na tleh, pred kopalno kadjo, ostane le avionček modre barve. Igrača. Zraven, v kadi, je truplo. Malemu Keitaju (Tetta Shimada), prvaku v igranju Othella, je med stopanjem po kadi zdrsnilo, z glavo je treščil ob kad in utonil. Vse se odvrti nepričakovano, sunkovito, srdito, nepovratno. To je eden izmed najšokantnih prizorov leta – pa čeravno Keitajeve smrti ne vidimo. Nihče ničesar ne vidi. Niti ničesar ne sliši.

  • Marcel Štefančič jr.  |  foto: Borut Krajnc

    30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Kultura

    John McTiernan / »Snemanje zgolj filmov o superjunakih je zločin!«

    John McTiernan je ob koncu osemdesetih let posnel tri akcijske klasike, Predatorja, Umri pokončno in Lov na Rdeči oktober, in postal novi veliki hollywoodski up, a so mu potem nekateri filmi – od Zadnjih dnevov raja in Zadnje velike avanture do Trinajstega bojevnika in Rollerbala – skrahirali, njegova kalvarija pa se je – po prisluškovanju nekemu producentu, laganju FBI-ju in ječi – končala s »črtanjem«, tako da že 20 let ni režiral. Zrel je bil za Grossmanna, festival fantastičnega filma in vina, ki se je prejšnji teden odvrtel v Lotmerku – tam, kjer sanje nikoli ne umrejo. V petek zvečer je bila v največji lotmerški dvorani projekcija Predatorja, ki sva jo uvedla skupaj – brez scenarija. Šel je za mano, jaz pa za njim. Rekel je: »Tole je bil pa mali stand-up. Lahko bi šla na turnejo.« In sva šla – naslednji dan.

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 6. 2023  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Film

    Serijski morilec, ki se ima za ultimativno dobro

    Serijski morilci so ultimativno zlo – v iranskem Svetem pajku, posnetem po resničnih dogodkih, pa imate serijskega morilca, ki se ima za ultimativno dobro. A za ultimativno dobro ga ima tudi iranska javnost. In ni skrivnost, zakaj: ker je serijsko pobijal ženske! Saeed Hanaei, gradbeni delavec, veteran iransko-iraške vojne ter vzoren družinski človek in vernik, je pred dobrimi dvajsetimi leti v Mašhadu, svetem, romarskem mestu, s hidžabom grizlijevsko zadavil 16 prostitutk in potem – ko so ga prijeli – mučeniško trdil, da so bile »same krive«, da so bile »pokvarjene« in »ničvredne« in da je le »opravil svojo nalogo« in »očistil svet«.

  • Zakaj so Slovenci stalno jezni ...

    Se spomnite komedije Bes pod kontrolo, v kateri Adam Sandler ne more obvladovati svoje jeze? Na letalu popeni, ko mu stevardesa ne ustreže. Razjezi se. Ne more se več zadrževati. Letalsko osebje njegovo jezo obvlada šele s paralizatorjem, sodnica pa ga obsodi na anger management, kar pomeni, da naj bi se pod terapevtsko taktirko dr. Jacka Nicholsona naučil obvladovanja svojega besa – no, menedžiranja svoje jeze.

  • Marcel Štefančič jr.

    16. 6. 2023  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Film

    Poletje ’91 / Ali predvojna Slovenija izgleda kot Slovenija, ki trpi in mora nujno na svoje? Niti ne.

    Čas slovenskega osamosvajanja je bil čas kamkorderjev – čas, ko so vsi Slovenci postali filmarji. Neprestano so se snemali. In potem s temi home movies težili vsakemu nič hudega slutečemu obiskovalcu. Prišel si h komu na obisk – in še preden si dobil kozarec vode, si že moral gledati posnetke zadnjega izleta ali zadnje rojstnodnevne zabave. Vse je bilo totalno dolgočasno in bolj ko ne negledljivo. Nenehno so šejkali. Kot da vozijo formulo 1. A tako je to: ko je Slovenec za kamero, se obnaša, kot da je za volanom. Kamera – volan: ista reč!

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 6. 2023  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Film

    Tako vizualno zgovornega filma zlepa ne boste videli

    Tako vizualno zgovornega filma zlepa ne boste videli. Vsak kader hoče biti film zase, revolucija ali pa vsaj estetski multipleks. Gwen Stacy in Miles Morales sta newyorška najstnika, outsiderja s spidermanskimi sposobnostmi – ona je Spider-Woman, on pa Spider-Man. Ona je bobnarka, on pa borec proti kriminalu. Svojo identiteto skrivata, a vedno lahko rešita svet. Kaj gre lahko narobe? Happy end! Fukuyama. Toda svet je bolj zapleten.

  • Ko začnejo janšisti pozivati k »svobodi«, planite v zaklon

    Ko je Golobova vlada ukinila Janšev »protikomunistični« praznik, nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, je začel Janša napovedovati državljansko vojno. Vsi so bili zgroženi. A to ni nič novega – sodobni populisti to stalno počnejo: napovedujejo državljansko vojno.

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Film

    Ste videli to žensko?

    Avtobus podjetja Putnik, poln muslimanskih vernikov iz Jugoslavije, se februarja 1972 z romanja v Meki in Medini ni takoj vrnil domov, ampak je skrenil še v Bagdad, tam pa so verniki obiskali džamije in sloviti bazar. Na njem so nakupili spominke, tudi lesene piščali. A niso vedeli, da je v Iraku epidemija črnih koz – iraške oblasti so to prikrivale. Iz ekonomskih razlogov – bale so se, da bi »zaprtje« Iraka povzročilo prehudo gospodarsko škodo ter nepredvidljive socialne in politične napetosti. Črne koze (alias variola vera, alias »velike boginje«), ki so v 20. stoletju pobile pol milijarde ljudi, se prenašajo kapljično, z dotikom dveh kož ali sluznic in prek aerosola, pa tudi prek predmetov, ki jih je uporabljal pacient. Recimo – prek piščali.

  • Watergate / Kaj je Janša pobral pri Nixonu

    Maja 1970 se je v Ljubljani odvrtel zaključni turnir svetovnega prvenstva v košarki. Naslov svetovne prvakinje je osvojila Jugoslavija, ki je med potjo do zlate medalje premagala tudi Ameriko. »Luna vaša, zlata naša,« so vzklikali navijači, ki so se v noči pred tekmo zgrnili pred hotel Lev, v katerem so spali ameriški košarkarji – do jutra so zganjali trušč, tako da ameriški košarkarji niso mogli spati. Zbudili so se neprespani, utrujeni, živčni, dekoncentrirani, po malem tudi prestrašeni. Proti Jugoslaviji niso imeli nobenih možnosti.

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

    Otroci nas gledajo

    Nenadoma se vsi sprašujejo: kaj je z našimi otroki? Zakaj se mučijo in tepejo? Zakaj se izživljajo drug nad drugim? Zakaj se spreminjajo v množične morilce? Zakaj postajajo tako asocialni? In agresivni? In nasilni?

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 5. 2023  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Film

    Kaj bi se zgodilo, če bi si evtanazijo prisvojila populistična desnica

    Balada o Narayami, brutalna mojstrovina, ki bo v Kinodvoru na voljo le 16. maja in ki je pred štiridesetimi leti pobrala zlato palmo (Imamura je pred tem posnel nekaj kultnih klasik, recimo Pornografe in Maščevanje je moje), ni za nežne, pa ne le zaradi »tistega« seksa, ki danes deluje še šokantnejše kot leta 1983, ampak zaradi neobičajne »evtanazije«, ki jo prakticirajo v neki zakotni, zelo tradicionalni, ekonomsko prikrajšani vasi ob vznožju Narayame. Tu imajo namreč navado, da človeka, ki dopolni 70 let, odpeljejo na vrh te gore, kjer se potem izstrada do smrti. Takšen je konsenz. Nihče se ne upira. Vsi imajo dovolj časa, da se pripravijo na smrt. Tudi Orin (Sumiko Sakamoto), ki bo kmalu dopolnila 70 let. Le še nekaj stvari mora urediti. Recimo: poskrbeti mora, da si bo njen najstarejši sin Tatsuhei (Ken Ogata), ki jo bo tja, na zadnji sprehod, pospremil, omislil ženo, kajti v tej vasi imajo še eno navado – poroči se lahko le najstarejši sin.