Marcel Štefančič jr.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Kultura | Film
Kaj pa Ester? / Postbinarna Slovenija
Ester (Katja Predan) svojemu fantu Kaju pove, da je konec. Noče ga več. Različni interesi, različni šoli. Kaju se zamegli: »Slabo mi je.« Ester mu svetuje: »Daj glavo med kolena in globoko dihaj!« Kaj stori natanko to, a ne pomaga – tega, da ga je Ester odpikala, ne prenese. Potem se zjoče. Na odprti sceni. LOL! Pravzaprav – ROFL! Še huje: LMAO! Celo IJBOL! Kaja igra namreč Bojan Cvjetićanin, frontman benda Joker Out, ki bi ga vsaka mama hotela za zeta in ljubimca. Toda Kaj ne razume, da ne pomeni ne, zato svojo bivšo zalezuje in ji teži (prepiše se na isto gimnazijo, zapoje ji Prisluhni mi, še enkrat hoče »doživet stare stvari« ipd.), tako da ji ne preostane drugega, kot da se domisli trika: delati se začne, da je lezbijka. Da bi bila še prepričljivejša, se s sošolko Vando (Diana Kolenc), deklarirano lezbijko, delata, da hodita.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Kultura | Film
Umetniški proces spominja na levitev pošasti. Okrog umetnika padajo trupla.
V Kingovem Izžarevanju – ali Kubrickovem Izžarevanju, če hočete – imate Jacka Torranca, pisatelja, ki ga je preveč divji temperament spravil v težave, kreativno krizo in ob službo učitelja, zato se pozimi z ženo in sinom preseli v hotel Overlook, ki stoji visoko v Skalnem gorovju. Prav to je iskal – ljubi mir! Napisati hoče roman. In tu ima idealne pogoje za ustvarjanje, toda romana ne more in ne more začeti. Ne steče mu. Potem se mu zmeša. Tako se vedno končajo filmi, v katerih pisatelji iščejo mirne kotičke, rajske kraje za ustvarjanje, pisateljske utopije.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Družba
Henry, portret serijskega morilca
»Verjamem v Ameriko,« so prve besede, ki jih slišimo v Coppolovem Botru (1972). Toda ne izreče jih don Vito Corleone (Marlon Brando), temveč Amerigo Bonasera (Salvatore Corsitto), italijanski priseljenec, lastnik pogrebnega zavoda. To je tudi prvi obraz, ki ga vidimo. Obraz grobarja, ki ga obliva mrak. Obraz človeka, ki pokopava Američane. Amerigo, ki je ime dobil po Ameriki, živi od trupel in pogrebov. In to je dobro življenje – in dober poklic: Amerika temelji na nasilju. Noče se mu odpovedati. Amerika zagotavlja trupla in pogrebe. »Amerika mi je omogočila, da sem obogatel,« doda. S tem pove vse: do bogastva vodijo le nasilje, kri, trupla, pogrebi. Če bi se Amerika odpovedala nasilju, bi se odpovedala bogastvu.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Kultura | Film
Bolj ko se Slovenija shizofrenizira, bolj slovensko izgleda
»Začenjam od začetka,« ponavlja Maja (Mojca Funkl), sveže ločena, nervozna, depresivna psihologinja, ki je hotela »premium življenje«. Hej, mož te je nenehno varal in nikoli ga ni bilo, kakšno premium življenje pa je bilo to, jo vpraša sestra Špela (Vesna Pernarčič), ki bi bila protagonistka, če bi Vzornik bil Prasica. Maja, ki ne mara ne moževega ne svojega priimka, je tako razštelana, da se s sinom Janom (France Mandić), tipičnim Ojdipom (»Midva nikogar ne rabiva«), ki je tik pred valeto, takoj po koncu lockdowna – še v času mask, socialne distance in prepovedanih žurk – iz Ljubljane preseli na podeželsko šolo, kjer začnejo Jana vrstniki takoj maltretirati (celo v reko ga vržejo), a hitro najde »privlačnega« vzornika, mišičastega, muzikaličnega, osamljenega, čudno sterilnega soseda Jana (Jure Henigman), ki mu naglo pokaže, kako »položiš« moškega, in za katerega bi se v kakem drugem filmu slej ko prej izkazalo, da je psycho. Kdo ve, morda tudi je. Vseeno – otroci so itak hujši od njega. Ne more jim konkurirati. Niti jim ne poizkuša. Kmalu izgine. Film ga odpiše. In zanesljivo vam ne bo ušlo, da so na tej šoli, nižji stopnji Razrednega sovražnika (čigar koscenarist je bil Gazvoda), praktično same učiteljice (edinega učitelja igra Luka Cimprič, ki je tako kot Henigman prvič zablestel v Gazvodovem Izletu), kar pomeni, da je vzgoja čedalje agresivnejših in toksičnejših generacij prepuščena ženskam. Moški – šibki, nemočni, mevžasti, strahopetni, neodgovorni – so se očitno razbežali in poskrili, a Vzornik – melodrama medvrstniškega nasilja, razrednega sovraštva in slovenske samomorilnosti – ne skriva, da so edino upanje prav šole.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Družba
Komu bi prepustili regulacijo umetne inteligence – demokraciji ali diktatorju?
Nedavno je novice iz Gaze za hip ali dva zasenčila presenetljiva novica, da je upravni odbor superzvezdniškega tehnološkega podjetja OpenAI, najslavnejše tovarne umetne inteligence, graditelja »splošne superinteligence« (ki naj bi koristila »celotnemu človeštvu«), stvarnika klepetalnega robota ChatGPT, nepričakovanega globalnega megahita, odpustil izvršnega direktorja Sama Altmana, soustanovitelja podjetja OpenAI in čudežnega dečka umetne inteligence, trenutno verjetno njenega najvplivnejšega carja. Nenadna odstavitev je povzročila pravi triler, saj je 700 zaposlenih pri tem podjetju napovedalo odhod: če gre Altman, gremo tudi mi!
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Kultura | Film
Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu
V groteski Sanjski scenarij – alias Dream Scenario – povsem neatraktivni profesor zoologije, ki ga igra Nicolas Cage, nenadoma ugotovi, da vsi sanjajo o njem. Ne ve, zakaj. Ne ve, kako. Toda – prišel je v sanje človeštva. Postal je sanjski. Ko prideš v Severno Korejo, kjer ista družina vlada že več kot 70 let, začneš slej ko prej sanjati o Kimu – Il Sungu, Il Džongu ali Džong Unu. Ali pa o vseh treh hkrati. Ne moreš mimo njih. Povsod so. Na vsakem koraku. Na plakatih in fotografijah – v kipih. V nadnaravni velikosti. Tudi fotografiraš jih lahko le v nadnaravni velikosti – v celoti. Ne smeš fotografirati le njihovih nog – ali le njihove glave. Prepovedano!
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Svet
Izraelska nacionalka – alias Kan – je v nedeljo na X, eks Twitter, naložila Pesem o prijateljstvu 2023, ki jo poje otroški zborček. Ta entuziastično sporoča, da izraelska letala sejejo uničenje in da izraelska vojska vdira v Gazo, kjer bo uničila ljudi, ki nosijo svastike: »V enem letu tam ne bo več ničesar, varno se bomo vrnili domov, v enem letu bomo vse uničili in se vrnili na naša polja.«
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Svet
Koga briga, kdo je ubil Kennedyja!
John F. Kennedy je Trumpu pokazal pot. Kot veste, so Trumpi država v državi, vesolje zase – njihovi interesi so pred interesi vseh ostalih, tudi pred nacionalnimi interesi. A tudi Kennedyji so bili država v državi, vesolje zase – zanje so veljali zakoni, kakršni so v Botru veljali za družino Corleone: vedno bodi na strani družine! Nikoli se ne obrni proti družini! Zaupali so le drug drugemu. Kot Corleoneji.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Kultura | Film
V empatiji je nekaj globoko in sistemsko rasističnega
Kaj je tipični festivalski film? Film o marginalcih, deprivilegirancih, žrtvah. Filmski festivali zelo radi vrtijo tipične festivalske filme – empatične filme. Razlog več, da vsak režiser išče svojega marginalca, svojega deprivilegiranca, svojega outsiderja, svojo žrtev.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Kultura | Film
Milli Vanilli / Produkt neoliberalnih osemdesetih
Robert Pilatus in Fabrizio Morvan – alias Milli Vanilli – sta bila čisti produkt neoliberalnih osemdesetih, ki jih je Gordon Gekko, antagonist Stonovega Wall Streeta, definiral z vzklikom: »Pohlep je dober!« Rob in Fab, temnopolta dolgolasca v spandeksu, plesalca, manekena in najboljša prijatelja, sta le odpirala usta, njune megahite – recimo Girl You Know It’s True, Girl I’m Gonna Miss You in Blame It on the Rain – pa so peli drugi (Brad Howell, Charles Shaw, Linda Rocco in Jodie Rocco). Tega ni kakopak nihče vedel, le nemški producent Frank Farian, njun kreator in kreator številnih artificielnih disko bendov (tudi slovitega benda Boney M., čigar dva pevca – Bobby Farrell in Maizie Williams – sta prav tako le odpirala usta), toda Fab zdaj v dokuju Milli Vanilli pravi, da sta vedela, da ju bodo slej ko prej dobili. Ne da ju je to ustavilo – au contraire: tisti »performance feeling« – občutek ob nastopanju – je bil tako nenadjebljiv, da se mu nista mogla upreti. Hotela sta vse. Na neki točki sta hotela celo zares peti!
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Kultura | Film
Italija je nekaj dni živela v strahu, italijanski mediji so se tresli, zunanji minister Franco Frattini pa se je tako vznemiril, da je skoraj doživel infarkt, ko je Žiga Virc posnel kratko komedijo Trst je naš!, v kateri skupina vojaških navdušencev, ki rekonstruira stare vojaške bitke, sklene, da bo rekonstruirala bitko za Trst. Virc je zdaj posnel Poslednjega heroja, celovečerno reimaginacijo komedije Trst je naš!, le da vojaški navdušenci, ki rekonstruirajo stare vojaške bitke (Neretvo, Sutjesko ipd.), tokrat ne napadejo Trsta, temveč nemško trgovsko podjetje, ki hoče nekje ob Soči postaviti svoj supermarket (Kaufdorf ). Nemci so nacisti – spet stegujejo kremplje, slišimo. »Tako kot pred sedemdesetimi leti si hočejo prisvojiti nekaj, kar jim kulturno in zgodovinsko ne pripada.« Ja, nemški okupator je spet aktiven. »A bojo Nemci vašim otrokom jogurte prodajali?« Ne, vzklikne France (Primož Pirnat), agonični poveljnik te vojske, ki vse to jemlje smrtno resno.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Kultura | Film
Ne pričakujte preveč od konca sveta
Nina Palček (Maren Eggert), ločena dirigentka, ki se v Berlinski filharmoniji pravkar pripravlja na koncert Mahlerjeve Simfonije št. 5, odpelje Larsa (Jona Levin Nicolai), svojega čedalje bolj tesnobnega, depresivnega, jeznega, napetega in travmatiziranega trinajstletnega sina na morje, da bi ga spravila k sebi, saj se mu povsem očitno trga. Samopoškodoval se je, padel ali skočil je skozi šolsko okno, morda je poskušal narediti samomor. Ločitve staršev ne more predelati, še manj smrt sošolke. Toda morje – itak zimsko, hladno, sivo, turobno, morbidno – ju ne zbliža. Au contraire: mali postaja čedalje agresivnejši. Napadalnejši. Vnetljivejši. Nasilnejši. Kot vreme. Kot vulkan v Stromboliju. Kot Smrt v Benetkah. Kot Kevin, o katerem bi se morala pogovoriti.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Kultura | Film
Ljubezen, ki je ponotranjila vse slabe plati kapitalizma
Kaj so vesterni, vemo – zgodbe o tem, kako so belci med svojim osvajanjem »divjega zahoda« pobijali Indijance, kako so jim zaplenjali zemljo, kako so jih brisali, kako so jih zastrupljali, kako so jih iztrebljali. Indijanci so bili prikazani bodisi kot »divjaki«, pošasti, »živali«, ki ogrožajo »nedolžne« civiliste, tako da jih je treba likvidirati ( ja, osvajalci »divjega zahoda« imajo pravico do samoobrambe), ali pa kot ponosno staroselsko ljudstvo, ki ga je povozil čas, tako da je prišel njegov čas – čas je, da se umakne s prizorišča, da torej kolektivno odmre in izgine. Indijanci so bili prikazani kot ovira razvoju in napredku. Podton je bil na dlani: če hočemo, da bo kapital na »divjem zahodu« res svoboden in da se bo kapitalizem tam končno »normaliziral«, je treba Indijance poslati v rezervate – ali pa v smrt.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Svet
Palestinci ponavljajo, da so okupirani in da izraelska okupacija traja že 75 let. Kar pomeni dvoje. Prvič, da so že 75 let v »liku« okupiranca. In drugič, da na svojo sedanjost, preteklost in prihodnost – na vse, kar se dogaja in se je dogajalo v Gazi in na Zahodnem bregu – gledajo skozi specifične oči okupiranca, koloniziranca.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Svet
»Hoteli ste pekel – dobili ga boste!«
Ko so hamasovci 7. oktobra vdrli v Izrael ter brutalno pobili približno tisoč Izraelcev, civilistov, žensk in otrok, so od vseh, ki sicer simpatizirajo s Palestinci, zahtevali, da to palestinsko nasilje obsodijo. Ali brezpogojno in nedvoumno – brez sklicevanja na Netanjahujeve skrajno desne norosti, nečloveške razmere v Gazi in izraelsko vztrajno koloniziranje Zahodnega brega – obsojate Hamasov pokol, se je glasilo vprašanje, za katero bi lahko rekli, da se je napisalo samo (in da je logično, samoumevno ipd.), če se ne bi pojavilo vsakič, ko se udarijo Palestinci in Izrael. Vprašanje je vedno isto: ali brezpogojno obsojate Hamas? Ali brezpogojno obsojate Palestince? In od tega, ki mu postavljajo to vprašanje, vedno terjajo, da odmisli Netanjahujeve skrajno desne norosti, nečloveške razmere v Gazi in izraelsko vztrajno koloniziranje Zahodnega brega. Jasno, vprašanje, ali obsojate Izrael, ne obstaja. Kot da nasilje, ki ga v Gazi in na Zahodnem bregu izvaja Izrael, ni nasilje, temveč le abstrakcija.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Kultura | Film
Moško trpljenje postalo prioriteta slovenske kinematografije
Novi slovenski filmi izgledajo tako, kot bi jih napisal Chat-GPT: vsi moški namreč brezmejno trpijo. Vsak novi slovenski film je zgodba o moškem, ki ga brutalizirajo, mučijo, trpinčijo. V Opazovanju huligani brutalno pretepejo fanta, ki se potem – ja, ves film – bori za življenje, v Šterkijadi oče brutalizira sina (»Igor, pejt na kolena, pa te ne bo pretepu«, kriči njegova mama), v Poslednjem heroju agonično, patetično trpi France, ker ne more preseči svojega očeta-partizana-heroja (Primož Pirnat, ki ga igra, bi lahko brez problema igral Cankarjevo mater), v filmu Zbudi me mladi kriminalec (Jure Henigman) tako krčevito trpi, da izgubi spomin, v Možu brez krivde lastnik gradbenega podjetja (Brane Završan), ki ga paralizira infarkt, le še groteskno hrope, ječi, hrza in trza, v Vzorniku začnejo Jana (France Mandić), novinca na neki novomeški šoli, vrstniki takoj maltretirati, v Šepetu metulja pa začne Jana (Ali Ogrizek), novinca na neki celjski srednji šoli, takoj maltretirati profesor.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Kot veste, je svet ustvaril Bog. Najprej je ustvaril dan in noč – in potem še ostale reči. Nebo in zemljo, floro in favno, raj in kačo. V tem ustvarjanju je blazno užival. Vsaj tako se je zdelo. A je nanj kmalu padla senca dvoma – začel je početi čudne reči. Obnašati se je začel eratično. Prvi ženski, ki je v raju jedla z drevesa sredi vrta (in ki je dala »naga« jesti tudi prvemu moškemu), je srdito siknil: »Zares, mnogo boš trpela v svoji nosečnosti in v bolečinah boš rojevala otroke. Po možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj.« Ženskam je kar tako, meni nič, tebi nič, nakopal strašne bolečine in moško gospodovanje – ker se je tako odločil. Ker je to lahko storil.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Kultura | Film
Huligani ponoči sredi Ljubljane brutalno pretepejo Kristjana Gričarja, masaker, ta snuff, ki ga prenašajo prek Facebooka, pa v živo gleda 20 tisoč ljudi – in nihče ne pokliče policije. Kristjan – Jezus dobe socialnih omrežij – obleži v mučeniški komi. V Kliničnem centru se bori za življenje, toda Lara (Diana Kolenc), članica reševalske ekipe, ki ga je rešila, nenadoma od njega dobi smileyja.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Družba
Kaj, če nas umetna inteligenca ne bo pobila – in kaj, če se je najhujše že zgodilo?
Dobro veste, kaj nam ves čas očitajo: da premalo beremo.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Kultura | Film
Največje leglo serijskih pedofilov
V času, ko je med slovenske tabornike treščila spolna zloraba, bo tale doku deloval kot prava grozljivka, saj za največjega spolnega predatorja, za največjega spolnega nadlegovalca otrok, za največje leglo serijskih pedofilov razglasi Boy Scouts of America – organizacijo ameriških skavtov, ki je veljala za čisto kot ameriška pita in ameriška zastava. Za zlati standard. Če hočeš biti skavt, kaj šele starešina, moraš biti res čist, časten, moralno neoporečen, patriotski, toda skavtstvo, pravi novinar Patrick Boyle, raziskovalec in razkrinkovalec skavtskih zlorab, je vedno pritegovalo moške, ki so jih pritegovali dečki. Skavti so imeli problem. Kako so ga reševali? Logično – z zaroto molka.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Kultura
Tisoč in ena noč / Zakaj ni nič bolj resnega od serij
Netflix je pred desetimi leti streamingu prepustil svojo prvo originalno serijo – Hišo iz kart. Posebnost te velike premiere je bila, da je bilo vseh trinajst epizod prve sezone na voljo hkrati – tistega »čarobnega« in »disruptivnega« prvega februarja. Sezona je trajala trinajst ur. Brez testov, brez pilota, brez uvodnih rekapitulacij »prejšnjih epizod«. Kot je rekel Beau Willimon, glavni scenarist serije: »Ni se ti treba vsak teden prodajati in ni ti treba vsak teden na avdicijo. Niti ti ni treba imeti občutka, da delaš televizijo. Nihče izmed nas ga ni imel. Za nas je bil to trinajsturni film.« Netflix, ki naj bi konzumente, kot je rekel eden izmed Netflixovih šefov, »osvobodil omejenosti linearne televizije«, je s to drastično, nezaslišano in neprecedenčno potezo odprl novo poglavje obsedenosti s serijami. Obsedenost s serijami je popeljal v dobo eksponentnosti.
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Svet
Permanentna kriza / Petdeset let groze
Ko se bodo v ponedeljek vsi spominjali 11. septembra 2001, bodo poudarjali, kako zelo je spremenil svet – vojna proti terorju, ki je sledila napadu na Svetovni trgovinski center (in Pentagon), je opustošila Irak, zažgala, destabilizirala in razdejala Bližnji vzhod, sprožila sirsko vojno, lansirala Islamsko državo in teror, povzročila velike selitve, masivne begunske tokove, vzpon populizma, vrnitev kulta osebnosti, radikalizacijo, trumpizacijo in fašizacijo Zahoda. Ja, preorala je svet.
-
1. 9. 2023 | Mladina 35 | Politika
Za domovino – s Trumpom naprej!
Republikanski predsedniški kandidati so se prejšnjo sredo prvič javno soočili – v Milwaukeeju (Wisconsin). Delovali so neresno, ubogo, lunatično, irelevantno. Moderatorka Martha MacCallum, sicer voditeljica na televizijskem kanalu Fox News, kralju podnebnega dezinformiranja, jih je vprašala: »Ali menite, da podnebne spremembe povzroča človek? Če menite, da jih, dvignite roko.«
-
1. 9. 2023 | Mladina 35 | Družba
Rajmond Debevec je Rocky in pol z vztrajnostjo Borisa Pahorja
Če bi bil Rajmond Debevec Američan, bi Hollywood o njem že snemal film, Netflix pa serijo. To bi bila tipična inspirativna zgodba: Rajmond že kot mladenič zablesti s strelskim talentom, kmalu začne osvajati medalje, postane evropski, svetovni in olimpijski prvak, potem ga umaknejo, češ da je »prišel njegov čas«, a se pri šestdesetih presenetljivo vrne in vse šokira z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu in s svetovnim rekordom – z absolutno šeststotico. Ovacije!
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Svet
Ko je ameriški predsednik Joe Biden februarja obiskal ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, mu je obljubil zvestobo do groba. »Opominjate nas, da je svoboda neprecenljiva. Zanjo se je vredno boriti, kolikor je treba. In toliko časa bomo z vami, gospod predsednik – kolikor bo treba.« Biden bo z Ukrajino, kolikor bo treba. To ponavlja ves Zahod. In Nato tudi. Lepo. Ganljivo. Srčno. Brezpogojna solidarnost, ki bo trajala dolgo, res dolgo, kolikor bo pač treba – neskončno dolgo, če bo treba. As long as it takes.
-
11. 8. 2023 | Mladina 32 | Kultura | Film
Ne moreš se zbuditi, če ne zaspiš
Ne vem, kaj se dogaja, pravi nekdo. Nekdo drug, da ne pozna samega sebe. Spet tretji, da ne razume gledališke igre, v kateri igra. In alien – oh, zunajzemeljsko bitje, ki se pojavi v Asteroid Cityju (87 prebivalcev), »atomskem mestu,« puščavski vukojebini zraven orjaškega asteroidnega kraterja (Area 51 je blizu, Los Alamos še bližje), turističnem gulagu, idealnem opazovališču nočnega vesolja, kjer si lahko parcelo lahko kupiš kar v prodajnem avtomatu, kjer se v ozadju, nad kaktusi, bliskajo »testne« atomske gobe in kjer se vsako leto zberejo najboljši mladi zvezdogledi z enostarševskim spremstvom, pravi »tromatični« gimnazijci atomskih ravnic – ve, da je metafora, a ne ve, česa. Svet je postal zagoneten, zapleten, kompliciran, nerazumljiv, kompleksen – predapokaliptičen. Vsega je preveč. Preveč je scenografije, preveč rekvizitov, preveč artificielnosti, preveč sladke patologije, preveč ironije. Težko je slediti pripovedi, v katero nenehno skačejo druge pripovedi in drugi pripovedovalci. Če hočeš »preživeti« sodobni »postapokaliptični« pripovedni direndaj, potrebuješ veliko pomagal, veliko okvirnih pripovedi – filme v filmu, gledališke igre v gledališki igri, televizijske šove v televizijskih šovih, pa filme v gledaliških igrah in televizijske šove v filmih in gledališke igre v filmih in tako dalje.
-
4. 8. 2023 | Mladina 31 | Družba
To je poletje našega nezadovoljstva. Kaj smo dobili namesto poletja, vidite in slišite in čutite: burne nevihte, strašna neurja, strahovite ujme, peklenske bliske in treske, grozovito grmenje, orkanske sunke vetra, kakršnih ne pomnimo, močne nalive, rekordne toče, hude ohladitve. Od koruze ni ostalo nič, klasi so prazni, vinogradi so uničeni, ladjam v koprski luki se trga, hiše so ostale brez streh, partizansko bolnico Franjo je odnesla povodenj. Če bomo hoteli poleti preživeti, bomo morali postati mojstri evakuacije. Ja, držati se bomo morali tega, kar v Mannovi Vročini neprestano ponavlja Robert De Niro: »Ne naveži se na nič, česar nisi voljan zapustiti v tridesetih sekundah, če za petami začutiš nevarnost.« V trenutku – no, v tridesetih sekundah – bomo morali zbežati in vse zapustiti, s telefonom vred. Kdor bo hotel v zadnjem trenutku zgrabiti telefon (kot oni očka v Östlundovi Višji sili), bo umrl. Odnesel ga bo bodisi ogenj, neurje ali povodenj. Kako bo šele čez tri leta?
-
4. 8. 2023 | Mladina 31 | Kultura | Film
Diler, zvodnik in prostitutka stopijo v bar – in odkrijejo največjo zaroto vseh časov
Diler, zvodnik in prostitutka stopijo v bar – in odkrijejo največjo zaroto vseh časov. Fontaine (John Boyega), Slick Charles (Jamie Foxx) in Yo-Yo (Teyonah Parris) v podzemlju nekega distopičnega, getoiziranega, gentrificiranega mesta odkrijejo tajni laboratorij, v katerem belska kabala, stvariteljica »bele substance«, eksperimentira z nadzorovanjem, obvladovanjem in discipliniranjem – peklenskim pomarančenjem – črncev.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Kultura | Film
Barbie / Moški potrebujejo fantazme, da bi lahko uživali v patriarhatu
Ko zaslišite Straussovo simfonično pesnitev Tako je govoril Zaratustra, najprej pomislite na Kubrickovo epopejo 2001: Odiseja v vesolju ali pa na Friedricha Nietzscheja, ki je to pesnitev navdihnil, toda zdaj se bo to spremenilo – ko boste odslej zaslišali simfonično pesnitev Tako je govoril Zaratustra, boste najprej pomislili na Barbie. Vse skupaj se začne v puščobni, skaloviti, primitivni pradavnini, ko so imele deklice na voljo le eno samo igračo – dojenčka. Kar seveda pomeni, da niso imele veliko možnosti – družba je od njih pričakovala in terjala, da postanejo matere. Nobene kariere. Nobene zabave. Nobenih sekularnih užitkov. Le garanje. Trpljenje. In ta igrača je poskrbela, da so se s tem sprijaznile. In da so »materinstvo« sprejele kot svojo usodo. Edino usodo. Edini možni poklic. Potem pa se je pred njimi nenadoma pojavil karizmatični, spektakularni, prelomni monolit – Barbie (Margot Robbie), prva Barbie, generična Barbie, stereotipna Barbie. Toda njen nasmeh, njen glamur, njena stiliziranost, njena lepota, njeni modni dodatki, njeni outfiti in njena modernost so ženske vabile ven. Vsak dan je zabava! Uživajte!
