Marcel Štefančič jr.
-
Ben Bagdikian (Bob Odenkirk), izvršni urednik Washington Posta, ki je leta 1971 tik pred tem, da začne objavljati Pentagonske dokumente, tajni, kontroverzni, senzacionalni dosje o vietnamski vojni (ameriške vlade, od Johnsonove do Nixonove, so skrivale, da jo izgubljajo in da je ne morejo dobiti, nadaljevale pa so jo le zato, ker si niso mogle privoščiti sramote poraza), dahne: »Vedno sem hotel biti del malega upora.« Bagdikian, ki kseroksirane Pentagonske dokumente v dveh velikih škatlah s potniškim letalom – na sedežu poleg sebe – iz New Yorka prepelje v Washington, govori v imenu Stevena Spielberga, navsezadnje, Zamolčani dokumenti so dokaz, da hoče biti tudi sam del malega upora.
-
Planet je prenaseljen, pravijo. Kaj to pomeni, veste – poguben pritisk na okolje, naravne vire, podnebje in tako dalje. Veste tudi, kako skuša problem prenaseljenosti rešiti Zobrist, transhumanistični antagonist Brownovega Inferna – z virusom, ki naj bi steriliziral tretjino človeštva. V Krčenju pa skušajo problem prenaseljenosti rešiti po zgledu hladnovojne klasike The Incredible Shrinking Man (1957), v kateri se začne moški, ki ga oblizne radioaktivna megla, na lepem krčiti, no, manjšati. Poročni prstan mu pade s prsta. Pajki so zanj dinozavri. Njegovih krikov se ne sliši več. Kmalu bo tako majhen, da ga bo videl le še Bog. Ko dr. Asbjørnsen (Rolf Lassgård), genialni norveški znanstvenik, Bog Krčenja, pokaže prototip moškega, ki mu ga je uspelo pomanjšati na 15 centimetrov, so ljudje najprej zgroženi, a zgroženost mutira v navdušenje, ko se izkaže, da liliputanski človek ustvari izredno malo smeti.
-
Če hočete videti film, v katerem se »liki« zares rojevajo, v katerem se »liki« zares starajo in v katerem »liki« zares umirajo (in psi tudi), potem si poglejte Družino, dokumentarec o družini, katere življenje postane film. Rok Biček ga je snemal deset let (kot Čoh & Erič risanko Socializacija bika), kar pomeni, da je lahko le ugibal ali predvideval, kaj se bo zgodilo. In štikel Que sera, sera (Kar bo, pa bo), ki ga slišimo, dobro intonira poetiko tega filma: če ne vem, kaj se bo zgodilo, kako naj potem vem, kdaj snemati? Če snemam »večni« film, kako naj vem, kdaj ga bo konec? Ali lahko človek, ki ga snemam deset let, sploh še kdaj stopi iz filma in reče, da je filma konec? Pričakujte epski happening, ki ni brez presenetljivih zapletov in šokantnih preobratov. Če se ne bi zares zgodili, si jih Biček ne bi mogel izmisliti. Fikcija res težko tekmuje z njimi. In ja, če bi si jih Biček že ravno izmislil, ne bi bili niti tako presenetljivi niti tako šokantni, sploh pa ne tako radikalni. A natanko takšni so: radikalni.
-
V Sloveniji je veliko žrebanj. Neprestano kaj žrebajo – Loto, 3 x 3, Eurojackpot, Vikinglotto, TikiTaka. Žrebajo na veselicah. Žrebajo trgovski centri. Žrebajo bencinske črpalke. Žreba Finančna uprava Republike Slovenije (»Vklopi razum, zahtevaj račun«). Žrebajo avtomobilske tovarne. Žrebajo sejmi. Žrebajo vsi. Žrebajo povsod.
-
Največji šovmen je muzikal o Phineasu Taylorju Barnumu (Hugh Jackman), alias P. T. Barnumu, karizmatičnem lastniku muzejev »čudes« in potujočih cirkusov, velikem samopromotorju in iluzionistu, ki je v drugi polovici 19. stoletja veljal za največjega šovmena. V brend se je prelevil, še preden je v Ameriko prišel prvi Trump. Muzikal slavi njegovo genialnost, njegovo domiselnost, njegovo ambicioznost, njegovo podjetnost, še bolj pa genialnost ameriškega sna in ameriške zgodbe o uspehu – Barnum, sin revnega krojača, se z dna zavihti na vrh, med elito. Obogati kakopak s potegavščinami, saj hitro ugotovi, da ljudje neskončno uživajo, če jih nateguješ – in so to tudi voljni plačati. Ugotovi pa še tole: če hoče showbusiness res uspeti, potem mora biti tudi freakshow, zato v svoje muzejske in cirkuške atrakcije prelevi »spake«, »unikatna bitja«, »človeška čudesa«, recimo žensko z brado (Keara Settle) in pritlikavega generala Toma Thumba (Sam Humphrey), »najmanjšega človeka, ki je kdaj hodil«. Outsiderje je tako »integriral« – tistim, ki jih je družba zaradi »spačenosti« in »drugačnosti« izobčila in zavrgla, je dal dom.
-
Katera je najhujša stvar, ki se ti lahko zgodi v športu? Da se ne uvrstiš na svetovno nogometno prvenstvo. Ali pa da izgubiš z Argentino – če si Brazilec, se razume. Toda to ni nič v primerjavi s tem, da na olimpiadi osvojiš četrto mesto. Le ena stvar je hujša: da se polomiš že na kvalifikacijah za olimpiado. To se leta 2002 zgodi Molly Bloom (Jessica Chastain), uporniški, nadarjeni smučarki prostega sloga, hčerki psihologa (Kevin Costner), mogočnega freudovca, ki hoče svoje otroke na vsak način preleviti v izjemne športnike, prvake, zvezdnike, bogataše. Ko ji hud padec iztiri smučarsko kariero, se prelevi v jezno, odrezavo, sarkastično, makiavelistično barsko hosteso, cocktail waitress, kar pa je le uvod v njeno novo kariero – za Deana Keitha (Jeremy Strong), malega, ošabnega hustlerja, ki v Los Angelesu organizira ilegalne partije pokra, začne novačiti igralce, tudi slavna imena, filmske režiserje, reperje, rockerje, boksarje, finančnike in biznismene, ki lahko brez problema pogrešajo velike količine denarja.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura
Ameriška ljubica (Andrea Arnold)
Close-up svobode, ki terja tekmo. -
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Politika
Matt Lauer, ki je 20 let vodil The Today Show, zelo uspešen jutranji program na TV-mreži NBC (njegova letna plača je znašala 25 milijonov dolarjev!), je bil tako priljubljen, tako vseameriški in tako slaven, da je dobil občutek, da lahko počne, kar hoče. In ko so ga številne ženske nedavno obtožile spolnega nadlegovanja, se je le potrdilo, da je božji kompleks – če si slaven, lahko z ženskami počneš, kar hočeš, kot bi rekel Donald Trump, direktor Amerike – tudi res implementiral.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Družba
Poslednji Jedi – drugi del nove trilogije Vojne zvezd – je prvi konec tedna pridelal 450 milijonov dolarjev, in sicer 220 milijonov v Ameriki, 230 pa širom po svetu. Kar je ogromno. Še toliko bolj, ker na Kitajskem, zdaj drugem največjem filmskem trgu (ki bo zelo kmalu postal največji), sploh še ni startal. Poslednji Jedi je imel drugo najmočnejšo otvoritev v zgodovini sveta. Več je na otvoritveni konec tedna pridelal le prvi del te trilogije, Sila se prebuja, ki je na koncu – samo v kinu – pobral več kot dve milijardi dolarjev. Tudi veliki total Poslednjega Jedija naj bi na koncu znašal približno dve milijardi. Ni kaj, Vojna zvezd je res tovarna silovitih mitov, hitov in profitov.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura | Film
Kabinet čudes, posnet po knjigi Briana Selznicka, je film o dečku in deklici, Benu (Oakes Fegley) in Rose (Millicent Simmonds), ki ju loči 50 let: ona živi leta 1927, on pa leta 1977. Oba sta gluha. Oba se odpravita v New York: ona išče filmsko zvezdnico Lillian Mayhew (Julianne Moore), s katero je povsem obsedena (ne brez razloga), on pa očeta, ki ga ni nikoli poznal (tudi mame ni več).
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura | Film
Še celo v Bitki na Neretvi so partizani jedli in pili in spali in plesali, pa so bili sredi najhujše ofenzive in sredi najhujše vojne, jasno, druge svetovne vojne. Hujše ni bilo. V Poslednjem Jediju, drugi epizodi nove trilogije Vojne zvezd, ki se nadaljuje točno tam, kjer se je prva epizoda – Sila se prebuja – končala, pa v oddaljeni galaksiji nihče ne jé, nihče ne pije, nihče ne spi in nihče ne pleše. Vsi non-stop delajo. Vsi so non-stop budni. 24 ur na dan, 7 dni na teden. Stalno so prižgani. To je nov tip vojne – tip stahanovske, permanentne vojne, tip vojne, ki se nikoli ne konča in ki nikoli ne spi.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Politika
Kim Džong Un nima tako velikega budžeta, da bi lahko vsak dan ogrožal svet. Nič hudega – zelo uspešno ga nadomešča Donald Trump.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Kultura | Film
Suburbicon, idilično predmestje, ki ga zgradijo v petdesetih letih in ki ga oglašujejo s sloganom »Pridite domov«, je dom bele rase, čistosti, varnosti in ameriške pite (očitno zmodeliran po pensilvanskem Levittownu), talilni lonec vsega, kar je belo (»Pridejo iz New Yorka, Ohia in celo Mississippija«), metropola belskega nacionalizma, toda temelji te trumpovske »velike« Amerike se zamajejo, ko se v eno izmed premnogih ličnih hišk preseli črnska družina (Karimah Westbrook, Leith M. Burke & Tony Espinosa). Državljani začnejo histerično zborovati, mahati s konfederativno zastavo, trositi strup in vreščati, da črnci še niso zreli za življenje z belci, da bodo zdaj cene njihovih nepremičnin padle in da bo več nasilja.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Politika
V Roegovem Možu, ki je padel na Zemljo, danes kultni klasiki, na Zemljo pade občutljivi, poduhovljeni, androgini humanoid (David Bowie), space oddity, ki hoče na hitro zbrati dovolj denarja, da bi nabavil intergalaktično ladjo, s katero bi se – oprtan z odrešilno vodo – vrnil domov, toda to, kar vidi na Zemlji, ga občutno transformira, še posebej televizija, ta ga povsem obnori, tako da začne na lepem nanjo kričati: »Nehaj! Izgini iz moje glave! Poberi se tja, od koder si prišla!«
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Kultura | Film
Koko in velika skrivnost je animirani film, v katerem se mrtvi na smrt ustrašijo živega. Kako bi se šele ustrašili Trumpa – ali bolje rečeno: kako bi se šele Trump ustrašil njih! Ne zato, ker so mrtvi ( ja, kostkoti), ampak zato, ker so Mehičani. Kot veste, je Trump Mehičane razglasil za »kriminalce, morilce in posiljevalce«. Iz Amerike jih hoče na vsak način izgnati. Zgraditi hoče »čudovit« zid, ki bi Ameriko povsem ločil od Mehike. Na zid hoče namestiti sončne celice, da bo prinašal dobiček. Trump se ima za Godzilo, v Mehiki pa vidi Japonsko. Pixar – Disneyjeva posest – ima o Mehiki ločeno mnenje. Bolj ločenega niti ne bi mogel imeti: Koko in velika skrivnost – Pixarjev hommage Mehiki, njeni folklori, njeni kulturi in njenemu unikatnemu praznovanju dneva mrtvih (Día de Muertos) – je namreč vrhunski pop.
