-
Eisenstein v Mehiki
Sergej Eisenstein, ki ga igra Elmer Bäck, je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja posnel serijo filmov (Stavka, Oklepnica Potemkin, Oktober, Staro in novo), ki so pokazali, kaj zmore film. Potem pa je – po kratkem postanku v Hollywoodu, kjer je navdušil tako Chaplina kot Disneyja – odšel v Mehiko, kjer je – z denarjem ameriškega pisatelja Uptona Sinclairja – dve leti snemal epos o mehiški revoluciji (Naj živi Mehika!), ki ga ni nikoli dokončal.
-
Bata Živojinović
Bata Živojinović je bil kakopak premlad, da bi bil v partizanih, toda zdelo se je, ko da je sam premagal tretji rajh in dobil II. svetovno vojno.
-
Levitev pošasti
V britanskem trilerju Nadzor z neba zahodne obveščevalne službe v kenijskem Nairobiju odkrijejo varno hišo, v kateri se skrivajo pripadniki teroristične organizacije Al Šabab, zato stečejo postopki za dronsko razstrelitev te postojanke, še toliko bolj, ker se izkaže, da v središču Nairobija pravkar načrtujejo samomorilski atentat. Toda na trg nedaleč od »tarče«, te varne hiše, prikoraka deklica, si postavi stojnico in začne prodajati kruh.
-
Ptice selivke
Obstajajo filmi, ki so ganljivi, ne da bi se trudili. Obstajajo filmi, ki se trudijo, da bi bili ganljivi. In obstajajo filmi, ki so ganjeni nad svojo ganljivostjo.
-
-
Z dvignjeno glavo
Francoski film Z dvignjeno glavo hoče pojesti torto, ki je ni spekel. To je namreč navidez naturalistična moralka o Malonyju (Rod Paradot), divjem, eruptivnem, vnetljivem, vzkipljivem, neobvladjivem najstniku, »pošasti«, kot ga imenuje njegova malomarna, narkomanska mati, ki ga je za vsak primer raje prepustila državi in njenim socialnim službam, jeznem, gnevnem, neodrešljivo besnem delinkventu, ki ga ni mogoče zajeziti, tako da se giblje od eksplozije do eksplozije, od vstaje do vstaje, od revolucije od revolucije – Trocki bi mu rekel permanentna revolucija.
-
Warcraft: Začetek
»Ali se nameravate vrniti domov,« vpraša predstavnik človeške rase. »Naš svet je uničen – nimamo kam,« odvrne predstavnik orkov, nečloveške rase. »Nismo odgovorni za to, da je vaš svet uničen,« pravi predstavnik človeške rase, ki še doda: »Zakaj ste sploh tu?« Ork odvrne: »Da bi rešili svoje ljudstvo.« Točno, Warcraft: Začetek, posnet po sloviti videoigrici, je 160-milijonski fantazijski spektakel o begunski krizi.
-
Invazija tretjih bitij
Bernie Sanders menda ponoči spi kot dojenček. Drugače od Donalda Trumpa, ki ponoči tvita in retvita – stalno, nenehno, neprestano. Očitno ne more spati. Kar je, kot je nedavno namignil Andrew Sullivan (New York Magazine), simptom tirana. Tirani, despoti in diktatorji ponoči ne morejo spati, saj se bojijo, da jih bodo zarotniki – ali ljudstvo – likvidirali, zrušili, razstrelili. Stalin je cele noči gledal filme, da bi ostal buden – da ga torej ne bi presenetili in zaklali v spanju. Ali pa je bližnje sodelavce, potencialne pučiste, ponoči zbral in jih tako napil, da niso mogli stati, kaj šele streljati. A že Platon je v Državi opozarjal, da je tiran človek, ki se kar krotoviči od strahu.
-
Angry Birds film
Na samotnem otočku živijo veseli, živahni, pisani ptiči, ki ne letijo, toda med njimi je jezen in tako rekoč patološko nestrpen le eden – ko pa na otoček nepričakovano “prebegnejo” zeleni pujsi, postanejo jezni in nestrpni vsi. Igrica Angry Birds je mutirala že v vse: v TV-animacije, igrače, atrakcijo v tematskih parkih in kuharsko knjigo. Zdaj je mutirala še v alegorijo begunske krize, okej, v potencialni app “patriotske” ksenofobične večine, prepričane, da hočejo begunci – ti prasci! ti tatovi otrok! ti kanibali! – živeti na njen račun.
-
Možje X: Apokalipsa
Če naj sodimo po superjunakih, potem je predvolilna Amerika na robu državljanske vojne: Batman proti Supermanu, Iron Man proti Stotniku Ameriki, Xavier proti Magnetu. To so resne, totalne vojne: brat proti bratu.
-
Dheepan
V Deepanu, lanskem dobitniku Zlate palme, šrilanška družina – Dheepan (Antonythasan Jesuthasan) z ženo (Kalieaswari Srinivasan) in devetletno hčerko (Claudine Vinasithamby) – pred večno, brutalno, eksplozivno šrilanško državljansko vojno zbeži v Francijo, kjer njen novi dom postane tipični – razsuti, hladni, surovi, rezki, puščobni, tvegani, distopični – pariški banlieue. Toda bolje banlieue kot vojna.
-
Pravi fantje
Ko so oblast v družbi prevzele korporacije, so privatni detektivi izviseli – privatni detektiv lahko proti korporaciji doseže toliko kot lokostrelec proti atomski bombi. Še manj.
-
Družba ničelnih mejnih stroškov
Recimo, da kupite nov avtomobil. Zelo je drag. Toda to je le prvi problem. Pa vzdrževanje, zavarovanje, davki in drugi fiksni operativni stroški. Ni kaj, stroški lastništva so velikanski. A kot so izračunali v Ameriki, vsak avtomobil v povprečju miruje 92 odstotkov časa. Je kaj bolj neučinkovitega od lastništva avtomobila? Toda alternative ni. Au contraire: alternativa obstaja.
-
Stotnik Amerika: Državljanska vojna
Naj vas naslov nikar ne zavede: to ni superjunaški spektakel, ki ga pilotira Stotnik Amerika (Chris Evans). Zdi se sicer (in to sugerira tudi naslov), da bo to njegov film, toda kmalu na odprto sceno bušnejo tudi ostali Marvelovi superjunaki – Iron Man (Robert Downey), Črna vdova Black (Scarlett Johansson), Vojna stroj (Don Cheadle), Vizija (Paul Bettany), Hawkeye (Jeremy Renner), Ant-Man (Paul Rudd), Škrlatna čarovnica (Elizabeth Olsen), Črni panter (Chadwick Boseman) in Spider-Man (Tom Holland), ki ga prispeva DC.
-
Sosedi 2
V komediji Nune pojejo so bile nune tako živahne in poskočne, kot da bi bile pod vplivom alkohola in substanc, kar jih je približalo Bogu, a jih oddaljilo od seksa.
-
Izdajalec po naši meri
Izdajalec po naši meri, posnet po romanu Johna le Carréja, prihaja v pravem času. Če kaj, potem so Panamski dokumenti razkrili prav povezavo med mafijo, ruskim političnim vrhom (Putin), britanskimi političnimi stebri (Cameron) in finančnimi institucijami – vsi se pasejo, družijo in prepletajo v davčnih oazah. Izdajalec po naši meri to prelevi v Moža, ki je preveč vedel.
-
Poljub smrti
Greenpeace je te dni razkril, kako izgledajo ameriško-evropska tajna pogajanja o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem sporazumu, ki se ponaša z mističnim, komaj izgovorljivim akronimom TTIP.
-
Maščevanje
Le mimogrede: Slovenijo je – brez kakšne najave, brez publicitete in brez postanka v Ljubljani – prešprintal tale eksplozivni enopremisni španski triler, v katerem direktor neke banke (Luis Tosar) obsedi na bombi, ki mu jo podtaknejo v avto, tako da potem doživlja svojo verzijo Hitrosti (in Zakopanega), ko mora slediti navodilom skrivnostnega, izsiljevalskega, vsevidnega in vsevednega maščevalca, ki mu dela to, kar banke delajo ljudem.
-
Materinski dan
Če mislite, da ni zdravila proti rasizmu in homofobiji, se motite. Homofobičnega rasista – recimo teksaški zakonski par, ki se ne more sprijazniti z “deviantnostjo” svojih hčera (ena je poročena z bližnjevzhodnim fantom, druga je lezbijka) – samo spustite v Materinski dan, pa se stopi kot sladkor v vroči vodi. Problema ni več.
-
Puščavska kraljica
Gertrude Bell (1868-1926), popotnica, pustolovka, arheologinja, diplomatka, vohunka, je bila kombinacija Lawrenca Arabskega, Indiane Jonesa in Jamesa Bonda.
-
Umetnost potegavščine
Ko je oni slovenski geek pred leti sporočil, da je v Braziliji postal svetovni prvak v računalništvu, so slovenski mediji to navdušeno kupili – niti preverili niso, če je svetovno prvenstvo sploh bilo. Ko se je izkazalo, da si je mali vse izmislil, so ga mediji razglasili za goljufa.
-
Nadzor z neba
Če ste videli film Good Kill, potem veste, da dronsko, daljinsko, brezosebno ubijanje ni le pritisk na gumb. Kaj če ubiješ nekoga, ki ne bi nikogar ubil? In kaj če lahko tega, ki načrtuje teroristični napad, ubiješ le tako, da pri tem ubiješ tudi nedolžne?
-
Houston, imamo problem!
Žiga Virc je svoj “kickstarterski” youtubski hit prelevil v film o vzponu in padcu Jugoslavije. Zakaj je Jugoslavija uspela? Ker se je zadolžila. In zakaj je propadla? Ker se je zadolžila. Toda Virc ne pravi, da je bila Jugoslavija Grčija pred Grčijo, da so potemtakem njen propad zrežirali neoliberalni centri “svobodnega” trga (Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka ipd.), temveč poišče filmsko resnico o njenem propadu.
-
Ragljač in Žvenko
Vesoljske ladje, oddaljena galaksija, planeti, vojne zvezd, igrivi robotki, robokopi, hardware, akcijski ringelšpili, stripovske situacije, manični pregoni, lightsabers, čudna bitja, yodasti guruji – če Ragljača in Žvenka na hitro ošinete, se vam lahko zazdi, da gledate animirani okrušek Lucasove sage. V resnici gre kakopak za ekranizacijo slovite konzolne igrice, v kateri mehanik in robotek rešujeta galaksijo, ki jo skuša razstreliti intergalaktični diabolik. Ja, tudi strašno orožje ima. In ja, Ragljač in Žvenko postaneta junaka oddaljene galaksije. Ergo: vendarle okrušek Lucasove sage.
-
Morilec na belem konju
Kaj je za žensko vrhunec ljubezni? Ko ji moški reče: zate bi ubijal! In kaj je vrhunec ljubezni za moškega? Ko mu ženska odvrne: zate bi umrla! Je kaj bolj romantičnega? Ne. Je kaj bolj komičnega? Tudi ne. Morilec na belem konju je bizarna, odbita, morbidna romantična komedija, v kateri poklicni morilec (Sam Rockwell) sreča bejbo (Anna Kendrick), ki proti njegovim izrazom ljubezni nima nič – trupla, ki jih pušča za sabo, so pač kronski dokazi, da misli resno. Kar je vzpodbudno – njen prejšnji tip jo je varal.
-
Zločinski um
Zločinski um izgleda kot remiks Frankensteina in Odštekanega petka. Agent Cie (Ryan Raynolds) se dokoplje do velike, strašne skrivnosti, toda še preden bi jo lahko predal svoji bazi, ga ubijejo. Kako mrtvemu amputirati skrivnost, od katere je odvisna usoda sveta, se sprašuje šef Cie (Gary Oldman), ki paradira med panoptičnimi ekrani, tako da stalno in v realnem času vidi vse, kar se dogaja na svetu. Le v možgane mrtveca ne vidi.
-
Prehod
Ko v Srbiji – 100 km severno od Beograda – strmoglavi ameriški satelit, se tja poženejo ameriški in srbski agenti, med katerimi je tudi Liz Waid (Katarina Čas), Američanka slovenskega rodu: “Inače sam iz Ljubljane. Prije sam bila udata za nekog glupog Srba.” Katarina Čas se podpiše – tako kot se je v Volku z Wall Streeta (Švicarka slovenskega rodu, slovenska zastava, napis “Greetings from Slovenia”).
-
Bitka za New York
Če bi Hillary Clinton izgubila volitve v New Yorku, bi se lahko obesila, toda tudi njena zmaga ni bila ravno zmaga – v New Yorku, ki je njena država (8 let je bila senatorka), je namreč komaj prehitela Bernieja Sandersa, svojega demokratskega tekmeca. Le za nekaj odstotkov. Za primerjavo: Donald Trump, drugi Newyorčan, je svoja republikanska tekmeca, Teda Cruza in Johna Kasicha, zmlel v sončni prah. Kar govori o tem, da Sandersu moralni, politični in psihološki kapital še vedno raste in raste.
-
Okus življenja
Po vseh depresivnih filmih o depresivnih časih je pred vami optimističen film o depresivnih časih. Preprost, eleganten, nevsiljiv – kot tisočinprvo potovanje na Japonsko. Sen (Masatoshi Nagase), mrk, zategnjen, kisel moški redkih besed, čisti poker face, ima ulično štacunico, v kateri prodaja palačinke – precej rutinsko in hladno. Brez iskre v očeh, brez nasmeha. Potem pride Tokue (Kirin Kiki), ostarela žensko, kupi palačinko, jo poje in pohvali, a doda, da manjka pravo, okusno, sočno polnjenje. Bi me zaposlili, ga vpraša. Ne, odvrne Sentaro, ne da bi jo pogledal. Toda ko preizkusi njeno polnjenje, si premisli. Palačinke dobijo sočen nasmeh, posel zacveti, življenje pa dobi vonj, barvo in okus. Sen postane zen. Eksperimentiraš s hrano – in življenje se ti spremeni na bolje. Če so za kaj dobri vsi ti kulinarični resničnostni šovi in filmi, v katerih kulinarika nastopi kot pot do odrešitve, potem so dobri zato, ker ljudi silijo v eksperimentiranje s svojimi življenji. To so male revolucije, toda revolucije, ki se začnejo v kuhinji, se ne končajo v kuhinji.
-
Lovec: Zimska vojna
Glas naratorja, očitno Liama Neesona, nam uvodoma pove: preden se je zgodilo to, kar ste videli v Sneguljčici in lovcu, se je zgodilo to, kar boste videli zdajle. Ja, film Lovec: Zimska vojna je nadaljevanje Sneguljčice in lovca.
-
Preden se zbudim
Ko gledate grozljivke, imate občutek, da so bile ustvarjene za družine. In to dobesedno: grozljivke so ustvarile družine. V obeh smislih: grozljivke so bile tiste, ki so ustvarile družino – in družina je bila ta, ki je ustvarila grozljivke. Če ne bi bilo družine, ne bi bilo grozljivk. Če ne bi bilo grozljivk, ne bi bilo družine.
