Marcel Štefančič jr.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Kultura | Film
Tomek (Maciej Stuhr), ošabni, mizantropski, osamljeni voditelj razvpitega TV-šova (à la Jerry Springer), v nekem baru naleti na Anjo (Agnieszka Więdłocha), samsko in osamljeno učiteljico klavirja, ki je prišla na spletni zmenek. Ker njenega anonimnega snubca ni na spregled, ji Tomek – kot da bi videl Lom valov – predlaga kupčijo: hodi na spletne zmenke, o katerih mi potem poročaj! Jasno, Tomek s tem dobi resničnostni “človeški material”, iz katerega se lahko prostaško norčuje. Kot je rekel Freud: “Zaljubljena oseba je ponižana.”
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Svet
Če bomo zaprli meje, bomo varni. Če bomo ustavili begunce, bomo varni. Če ne bomo jemali prosilcev za azil, bomo varni. Če jih bomo vrnili Turčiji, bomo varni. Če bomo postavili žične in panelne ograje, bomo varni. Če bo policija dobila večja pooblastila, bomo varni. Če bo vojska dobila policijska pooblastila, bomo varni. Če bomo okrepili nadzorovanje, bomo varni. Če bodo naše obveščevalne službe začele brskati in kopati, bomo varni. Če bomo ustanovili nacionalno gardo, bomo varni. Če bomo peli domoljubne pesmi, bomo varni. Če se bomo zavijali v slovensko zastavo, bomo varni. Tako pravijo. Tako vzklikajo. To zahtevajo. Zaprimo se, pa bomo varni! Zaprimo se, pa nam teror ne bo mogel do živega! Zaprimo se, pa bo ogroženost, nevarnosti in tveganje kar odpihnilo! Ne moremo zgrešiti! Nič ni dlje od resnice.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Kultura | Film
Knjiga o džungli, Disneyjev rimejk Disneyjeve klasične risanke (1967), je tehno-film, ali bolje rečeno, demonstracija moči digitalne tehnologije.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Kultura | Film
Škafarjeva Mama se začne v avtu, na cesti, tako da obljublja road movie, toda v Sloveniji ni distanc, ki jih terja road movie. Zato pa je toliko več distanc med ljudmi, v tem primeru med materjo (Nataša Tič Ralijan) in hčerko (Vida Rucli). Distanca je tako huda, da jima je vzela besedo. Niti pisneta ne. Brez besed se peljeta. Brez besed se pripeljeta v odročno vasico. Brez besed vstopita v staro, že precej zdelano kamnito hišo. Mati hčerko brez besed spusti v sobo. Brez besed zapre vrata. Brez besed se sprehodi ven. Brez besed sedi v travi. Brez besed se spodvije. Brez besed zre predse.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Politika
Smrt davčnim oazam, svoboda narodu!
Davčne oaze so kot »bordeli na robu mesta,« pravi ameriška davčna izvedenka Lee Sheppard. Saj veste: vsi se nad njimi mastno zgražajo, vsi jih besno napadajo, vsi patetično rohnijo, da so ilegalne, nemoralne in dekadentne, vsi bi jih takoj zaprli, pri tej priči, a jih ne zaprejo, ker tja hodijo fukat tudi mestni očetje. Od časa do časa katerega izmed njih celo zasačijo s spuščenimi hlačami.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Kultura | Film
Ali bi lahko 11. september 2001 preprečili? Ali bi lahko preprečili teroristični napad na Svetovni trgovinski center? Če vprašate Billa Binneyja, potem da. Binney, zdaj žvižgač in glavni junak dokumentarca Dobri državljan, velja za enega izmed najboljših, če ne že kar za najboljšega analitika v zgodovini ameriške Nacionalne varnostne agencije (NSA). Njegov ThinThread, sistem za prestrezanje komunikacijskega prometa nasprotne strani, je prestregel in dešifriral več sovjetskih komunikacijskih signalov kot vsi ostali sistemi skupaj. Še več: ThinThread, ki je v realnem času povezal vse ljudi tega sveta, je omogočal avtomatično nadzorovanje vsakega človeka na svetu in hkratno prisluškovanje vsem telefonom tega sveta. Toda ThinThread je bil mogoč šele z digitalizacijo. Prej – pred digitalno dobo – je Binney vse to počel “na roke”, analogno. Kako je prišel do te čarovnije? Ni ga zanimala vsebina podatkov, ki jih je prestrezal – masa teh podatkov je bila itak prevelika, da bi jo sploh lahko kdo “prebral” in obdelal. Če se ukvarjaš z vsebino komunikacij, potem si, kot pravi, le zbiralec smeti, zato so ga zanimali podatki o podatkih (metadata), odnosi, povezave in vzorci interakcij med pošiljatelji – kdo komu pošilja, kako pogosto, na kakšni ravni se to dogaja, kakšna je struktura organizacije, kakšna je količina aktivnosti v sovjetski hobotnici oblasti. Iz teh interakcij je vnaprej razbral, da bodo Sovjeti leta 1968 vkorakali v Prago. In vnaprej je razbral, da bodo Sovjeti leta 1979 vkorakali v Afganistan. Videl je to, česar drugi niso videli.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Politika
V Slovenijo nočemo ekonomskih migrantov, so rekli in dodali: begunska kriza – begunski kaos, begunski prometni »zamašek« – je nastal zato, ker so se med begunce pomešali ekonomski migranti. Če ne bi bilo ekonomskih migrantov, bi bilo vse okej. Begunci da – ekonomski migranti ne. Begunci so upravičeni do varstva in pomoči, ekonomski migranti pa ne. Ekonomski migranti so le oportunisti, le paraziti, ki izkoriščajo nesrečo drugih, beguncev. Od slovensko-hrvaške pa vse tja do grško-turške meje so nastale obrambne linije, ki naj bi Evropo – in Slovenijo – varovale pred ekonomskimi migranti. Ekonomskih migrantov nočemo, ne potrebujemo jih, pri nas nimajo kaj iskati. Tako so govorili. In nazadnje se je o tem oblikoval celo konsenz. Nacionalni. In evropski.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Kultura | Film
Adrian (Adrian Purcarescu) je finančno propadli romunski desperado – tako je zadolžen, da sploh ne more dihati. Obresti ga ubijajo. Banka ga stiska. Imel je malo podjetje, ki pa ga je odpihnila kriza.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Kultura | Film
Predstavljajte si, da se piše leto 2008 in da ponoči v kinu gledate film Cloverfield (alias Pošastno), v katerem vaše mesto – in svet sploh – zgazijo, opustošijo in uničijo velikanske zunajzemeljske pošasti, po koncu filma pa se z avtom odpeljete proti domu, a vas na lepem nekdo zrine s ceste, tako da se raztreščite in zbudite – uklenjeni! negibni! ujeti! – v neke vrste protiatomskem zaklonišču, kjer vam popolni neznanec razkrije, da vas je tja noter zaklenil in uklenil za vaše dobro, češ da je zunaj konec sveta.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Politika
Robert Welch, najfanatičnejši ameriški antikomunist, je veljal za neke vrste genija. Srednjo šolo je končal pri desetih, diplomiral pa je pri šestnajstih. Harvard, kamor se je vpisal po I. svetovni vojni, je protestno zapustil, ker se mu je zdel preveč ateističen, kolektivističen in komunističen. Da bi lahko prišel do izraza njegov individualizem, se je prelevil v podjetnika, velikega izdelovalca bonbonov (Junior Mints, Milk Duds ipd.), ki so postali velik hit. Biznis ga je začel v petdesetih letih, v času hladne vojne, dolgočasiti, zato se je oprijel politike – toda diskretno in konspirativno. Leta 1958 je spisal knjigo, ki pa je ni nameraval objaviti – rokopis, ki so ga nekateri imenovali »Politik«, drugi pa »Črna knjiga«, je strogo zaupno poslal le najbližjim prijateljem in somišljenikom. Samo za vaše oči! Vojaška tajnost! Po uporabi vrnite!
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Politika
V petek je belgijska policija v Bruslju ob velikem pompu prijela Salaha Abdeslama, organizatorja terorističnega napada na Pariz, ki se je zgodil lani novembra. Vsi so si oddahnili: končno ga imajo, zadnjega preživelega! Še bolj pa so si oddahnili, ko so belgijske oblasti sporočile, da Abdeslam sodeluje, da ne izkorišča svoje pravice do molka, da je torej voljan govoriti. Nekaj je že povedal, so rekli. Recimo: da se je hotel tisto noč pred nogometnim stadionom samorazstreliti. Pa se ni. Njegov eksploziv so potem res našli v nekem smetnjaku – nedaleč od njegovega telefona. Menda je celo povedal, da je napad zdaj načrtoval tudi v Bruslju. Toda veselje belgijskih oblasti, ki so ga prijele, Francije, ki naj bi ji ga izročili, in javnosti, ki je zdaj lahko spet odklenila vrata, je bilo kratke sape. Abdeslam ni povedal vsega: v torek so peklenski stroji raztrgali Bruselj in pokončali 34 oseb, šestkrat toliko pa jih ranili.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Kultura | Film
Ko je Dustin Hoffman, alias Benjamin Braddock, v Diplomirancu javkal, da ga skrbi prihodnost, mu je prijatelj njegovih staršev razkril, da je prihodnost v plastiki. Tudi Eda (Matteo Creatini), najstnika iz Pise, skrbi prihodnost.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Kultura | Film
Pet mladih Turkinj, sester, Lale (Günes Sensoy), Nur (Doga Zeynep Doguslu), Selma (Tugba Sunguroglu), Ece (Elit Iscan) in Sonay (Ilayda Akdogan), se po koncu šole na plaži platonsko šali in igra z vrstniki, kar v očeh tistih, ki to gledajo, dobi razsežnost pravega seksualnega škandala.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Politika
Če Jelinčičeva SNS pred nekaj leti ne bi izpadla iz parlamenta, potem z retoriko skrajne desnice danes ne bi mahala Janševa SDS ali NSi, temveč prav Jelinčičeva SNS. Z nacionalistično retoriko skrajne desnice – z vsem tistim o muslimanih, ki bodo islamizirali Slovenijo, o beguncih, ki ogrožajo slovenstvo, o Sloveniji, ki mora ostati slovenska, o teroristih, ki pod krinko beguncev prihajajo k nam, o Slovencih, ki se morajo nujno oborožiti ipd. – bi Slovenijo bombardiral in histeriziral Jelinčič. To bi bil njegov teren. Če se še spomnite, kako je zvenela najprej njegova protisrbska retorika in kasneje njegova protiromska retorika, potem si zlahka predstavljate, kako bi zvenela njegova protimuslimanska, protibegunska, protiimigrantska retorika. Nič drugače od sedanje retorike SDS in NSi. Toda če bi bila na političnem prizorišču še vedno Jelinčičeva SNS, bi morali SDS in NSi nastopiti z malce bolj zadržano, blažjo retoriko, če ne bi hoteli, da ju začnejo doma in v tujini tlačiti v isti koš z Jelinčičem. In tega zanesljivo ne bi hoteli. Ne pozabite, da Janez Janša leta 2004, ko je postal premier, Jelinčičeve SNS ni hotel v koalicijo, ker se je bal, da mu bodo – recimo v tujini – očitali, da ima v vladi skrajno desnico, tako da bi lahko slovenska vlada v mednarodni skupnosti padla v takšno nemilost, v kakršno je nekaj let prej padla avstrijska vlada, ko se je poročila s Haiderjevo Svobodnjaško stranko, potemtakem s skrajno desnico.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Kultura
Ko smo že ravno mislili, da o Planici vemo vse, je prišel Završnikov TV-dokumentarec Nova Planica, v katerem o Planici res izvemo nekaj novega.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Kultura | Film
Tisti, ki so pakirali film London je padel, nadaljevanje Padca Olimpa, so se vprašali: kaj bi bilo zdajle najhujše? Kaj bi bilo zdajle najšokantnejše?
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Svet
Predstavljajte si, da je Amerika Titanik, da je sredi Atlantika, da se začne na lepem potapljati in da je Donald Trump njen kapitan: kaj mislite, da bi storil? Bi na ladji ostal do zadnjega, kot se za kapitana spodobi, in z njo potonil? Ali pa bi se na hitro preoblekel v žensko, skočil v prvi reševalni čoln in stegnil? Rekli boste: preoblekel bi se v žensko in stegnil! Ne, ravno nasprotno: na Titaniku bi ostal do zadnjega – če bi ga seveda snemali.
