Marcel Štefančič jr.

Marcel Štefančič jr.

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 10. 2014  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film

    Bettie gre

    Catherine Deneuve igra Bettie, nekdanjo lepotico, zdaj lastnico vaškega bistroja, ki sklene, da bo odšla. Dovolj ima. Njeno življenje ni več to, kar je bilo. Njena lepota ni več to, kar je bila. Njen bistro ni več to, kar je bil. Njena mati ni več to, kar je bila. Njeni bližnji niso več to, kar so bili.

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 10. 2014  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film

    Drakula: Skrita zgodba

    Kako je grof Vlad postal Drakula? Kako se je iz ljubečega, benevolentnega princa prelevil v nerazumljeno, nesmrtno vampirsko pošast? Zelo preprosto: vsi Evropejci so po malem Fausti, nagnjeni k temu, da svojo dušo v zameno za večnost in nadnaravno moč prodajo Mefistu – in grof Vlad je bil le Evropejec.

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 10. 2014  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film

    Labirint

    Najstniki – “mladi odrasli”, “odrasli mladi”, “young adults”, “YA” – imajo vse razloge, da živijo v strahu. Če namreč gledajo distopije, posnete po YA-bestsellerjih (ki so jih itak že prebrali, no, požrli), potem vedo, da živijo v totalitarnem svetu, da jih čakajo hude preizkušnje in gladiatorske tekme (Igre lakote, če hočete), da si bo treba ponovno priboriti svobodo in da lahko vse ovire premaga le elitni, genialni izbranec, novi mesija.

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 10. 2014  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film

    Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil

    Življenje je škatla z eksplozivom – nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Hej, lahko rešiš življenje fašističnemu generalu Francu! Lahko srečaš “Manhattan Project” – in Einsteinovega idiotskega dvojčka! Zgodovino lahko stalno mečeš v zrak – in kljub temu dočakaš 100 let in sodnikov podaljšek!

  • Siriana

    Napad na Irak je bil napaka. To vemo. Toda Američani in člani koalicije voljnih, ki so Irak napadli, kričijo: ne, ta vojna ni bila napaka! Saj smo to zdaj še enkrat ponovili! Napadli smo Sirijo! Bi ponavljali napako? Ne! In glejte, Sirijo smo napadli v tako rekoč isti postavi kot Irak! Koalicijsko! Tudi Slovenija in Mikronezija sta zraven! Ponovno smo sprožili shock & awe! Ponovno uničujemo teror! Zahod je ponovno ogrožen! Tudi ta vojna bo permanentna, večna, generacijska! Vidite, še enkrat vse ponavljamo, kar pomeni, da ni šlo za napako! Zakaj bi še enkrat ponavljali napako?

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 10. 2014  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Pravičnik

    Robert McCall (Denzel Washington) ne trzne, ko strelja, tolče in in lomi. Svoje tarče pobija hladnokrvno, tako rekoč birokratsko, profesionalno, po vojaško – to so likvidacije, eksekucije. Precizne, rutinske. Izbiro orožja prepušča naključju. Vse lahko ubija, tudi odpirač.

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 10. 2014  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Varuh spominov

    Varuh spominov, posnet po najstniški senzaciji à la Igre lakote in Razcepljeni, nam da že po nekaj kadrih vedeti, da je enakost nekaj slabega in represivnega. Amerika se namreč po veliki vojni preseli v Utopijo, ki temelji na enakosti. Vsi imajo enake hiške, enake zelenice, enaka kolesa. Razlike niso dovoljene, zato imajo vsi enake spomine, kar pomeni, da spominov nimajo.

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 10. 2014  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Zapelji me

    Luka (Janko Mandić) je mladenič, ki se skuša osamosvojiti, zato ga socialna delavka iz mladinskega doma, v katerem je preživel zadnja leta, preseli k neki starejši ženski, pri kateri naj bi bil podnajemnik. Zaposli se v obratu za predelavo mesa, toda ne kot mesar, ampak kot čistilec. Le zakaj bi rezal meso, če pa bi to lahko dalo njegovemu liku spin?

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 10. 2014  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Ni je več

    Zakonska zveza je le še predstava, ki od zakoncev terja, da preigrata vse dobro in zlo. In publika – starši, prijatelji, znanci, tudi mediji, če hočete – od zakoncev terjajo le še dobro predstavo, dobre alibije, dobro hlinjenje nedolžnosti in dobro igro, ki jo morata igrati, dokler ju smrt ne loči. Še več, publika dobesedno terja, da ju smrt loči. In ko ju loči, vse skupaj ponovita.

  • Etični vladar

    V Sloveniji poznamo rek Beseda ni konj. Bolj se ne bi mogli motiti. V resnici je namreč ravno nasprotno: beseda je konj. Beseda je konj, ki te lahko pohodi. Zgazi. Pomendra. Če bi radi vedeli, kako se to zgodi, vam ni treba daleč. To se je recimo zgodilo ob koncu leta 2010, ko je nemški finančni minister Wolfgang Schäuble lansiral frazo »živeti preko svojih zmožnosti«. V članku, ki je naglo obšel svet in se prav tako naglo prelevil v manifest trojke, evropske birokracije, kriznih vlad in ostalih advokatov finančnih elit, je zapisal, da so številne države »zadnja desetletja živele preko svojih zmožnosti« in da so »vlade predolgo trošile več, kot so ustvarile«, obenem pa dodal, da je treba »zmanjšati stroške socialne države«, da »državno zadolževanje ne bo stimuliralo rasti« in da si morajo vlade »povrniti zaupanje finančnih trgov«.

  • McLaren v Kinoteki

    Norman McLaren, čigar zbrana dela bo ob stoletnici njegovega rojstva zavrtela Kinoteka (23/9 – 4/10), je bil pretežno animator, zato ga običajno uvrščajo med “klasike animacije” ali pa ga razglašajo za “enega izmed največjih animatorjev vseh časov”, toda s tem ga avtomatično podcenijo – McLaren je bil eden izmed največjih filmarjev vseh časov.

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 9. 2014  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Moje poletje v Provansi

    Ko Jean Reno zagleda svoje tri vnuke, ki jih – zaradi starih družinskih zamer – ni še nikoli videl, ga v trenutku mine vsa medgeneracijska solidarnost, toda ko na njegov obraz sede led, veste, da ga bo takoj stopilo provansalsko sonce, kajti Provansa vedno reši vse probleme, kar ve vsakdo, ki je kdaj videl dobre stare filme Marcela Pagnola. Moje poletje v Provansi je peresno lahka počitniška komedija, v kateri so druge priložnosti dobrodošle, v kateri že štikli, ki bobnijo s soundtracka, povedo vse (tu lahko ostaneš “Forever Young”, ko “sije sonce, so vsi srečni”, magari ko že “trkajo na nebeška vrata”, le “sonce spusti vase” ipd.), v kateri modernosti še niso odkrili in v kateri bi Renojev gluhonemi vnuk čudežno spregovoril, če ne bi bil tam le zato, da bi se lahko film začel s štiklom Sounds of Silence (via Simon & Garfunkel).

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 9. 2014  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Čarovnija v mesečini

    Woody Allen vedno izgleda kot vernik, ki je izgubil vero v Boga, zato je zadnji, ki bi verjel v nadnaravne reči, toda do zdaj je režiral že 44 filmov, kar pomeni, da ima zelo močno vero v iluzije, iluzionizem, čarovnije ipd., potemtakem v vse tisto, kar filme drži skupaj. Čarovnija v mesečini, postavljena v dvajseta leta prejšnjega stoletja, je film o iluzionistu, klubskem čarodeju, ciničnem mizantropu, ki je izgubil vero v iluzije, iluzionizem in čarovnije.

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 9. 2014  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Mesto greha: Ženska za umret

    Če bi Ameriko po islamističnih obglavljenjih ameriških reporterjev preplavila taka patriotska histerija, kot jo je po 11. septembru 2001, potem Mesta greha 2 zdajle po svetu ne bi vrteli v integralni, ampak v porezani, cenzurirani verziji: film se namreč začne z obglavljenjem – bad guy z nožem zareže v vrat, ki kar eksplodira. Ta prizor bi letel ven.

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 9. 2014  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Alabama Monroe

    Težko boste našli film, ki bi popisoval ljubezensko kalvarijo dveh bolj protislovnih bitij, kot sta Elise (Veerle Baetens) in Didier (Johan Heldenbergh), zakonca iz flamske prikolice, člana belgijskega bluegrass benda, toda Elise in Didier nista le v protislovju drug z drugim, ampak tudi sama s sabo.

  • Intervjuji pred eksekucijo

    TV-mreža Fox je serijo Sleepy Hollow nedavno oglaševala s pikantnim sloganom: »Nacionalni praznik obglavljenja.« Da bi bilo oglaševanje čim učinkovitejše, je pošiljala tudi spletne razglednice, ki so napovedovale »Brezglavi dan«, s čimer je merila na Brezglavega jezdeca, glavnega junaka te serije, zadela pa nekaj povsem drugega: prav tisti dan je PR Islamske države sporočil, da so obglavili ameriškega reporterja Stevena Sotloffa. Slab timing. Katastrofalno slab.

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 9. 2014  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film

    Popotovanje tisočerih okusov

    Lasse je spet tam, kjer je najraje – tam, kjer je udobno, mehko, sladko, čokoladno. In predvsem nekontroverzno. Ne le da Lasse vsa družbena protislovja vedno posladka, ampak jih vedno utopi v pudingu. Če ženska beži pred svojim posesivnim, psihopatskim možem (kot recimo v Zavetju), ne izgleda kot ženska, ki beži moškim (in kakopak pred nasiljem v družini), temveč kot ženska, ki išče moškega – pravega moškega, potemtakem vdovca z dvema otrokoma, z ready-made družino.

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 9. 2014  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film

    Novembrski mož

    Pierce Brosnan zelo pogreša Jamesa Bonda. V Novembrskem človeku, posnetem po vohunskem trilerju Billa Grangerja (There Are No Spies), se znajde na njegovem terenu – na “divjem” vzhodu, med eksplozijami, dirkami, intrigami, komplikacijami, dvojnimi in trojnimi igrami, plačanci, tajnimi agenti, atentatorji, prebitimi arterijami, tajkunskimi politiki, korupcijo, brezobličnim bojem za oblast, trgovino z belim blagom, vojnimi zločini in špijonkami z akcentom, v katerega bi lahko spravil vso sodobno geopolitiko.

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 9. 2014  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film

    Jimmyjev dom

    Ken Loach, veliki politični naturalist in portretist delavskega razreda, je letos poleti dopolnil 78 let. In svet so obšle govorice, da bo filme obesil na klin. Ne bo jih več snemal. Jimmyjev dom naj bi bil njegov zadnji film.

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 9. 2014  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film

    Pot v raj

    Slovenski filmski junak je lahko depresiven brez razloga. In lahko je depresiven z razlogom. Žak (Klemen Janežič), glavni junak Poti v raj, je depresiven z velikim, težkim, strašnim razlogom – oče in mati umreta v prometni nesreči. Izsili ju tovornjak. Zelo slovensko. Toda to je sreča v nesreči. Ta “težki” razlog namreč prihrani veliko časa – vse je jasno, tako da ni treba na dolgo in široko razlagati, zakaj je Žak tak, kot je.

  • Novi razred

    Milovan Đilas, razvpiti jugoslovanski partijski veljak, ki se je na lepem prelevil v besnega kritika partije, je leta 1957 objavil knjigo Novi razred, ki je stresla Jugoslavijo, še zlasti partijo, s Titom vred. To je bil škandal brez primere. Vsi so govorili o tej knjigi, ki je podala »sliko komunističnega sveta«, toda potihem – v Jugoslaviji je bila tabu. Đilas jo je izdal v tujini. In o njej se še vedno spletajo legende. Je bil Đilas disident ali konvertit? Mu je pri pisanju te knjige pomagala CIA?

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Inferno

    Slovenski filmi so imeli vedno probleme z realnostjo. Imeli so jih v socializmu. In imajo jih zdaj, v kapitalizmu. V socializmu so imeli največje probleme prav s temeljno celico socializma – delavcem. Tistim iz neposredne proizvodnje. Iz realnega sektorja, bi rekli danes. V slovenskih filmih namreč delavca ni bilo na spregled. Kot da ga ni. Slovenski film ni vedel, kaj naj z njim počne. Če pa se je delavec že ravno pojavil, potem je šlo za Neslovenca, ki je posilil Slovenko (Zgodba, ki je ni) – ali pa za Neslovenca, ki je skušal plesati s Slovenko (Po isti poti se ne vračaj).

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Fantovska leta

    Življenje je kratko. Traja le 39 dni. Vsako leto le nekaj dni. Filmi so tisti, ki spuščajo čas v življenje. Tisti, ki odločajo, koliko časa bo kdo živel. In česa se bo spominjal. Tisti, ki stojijo na vratih – in v življenje spuščajo čas. Vratarji časa. In film Fantovska leta je vratar, ki se tega zaveda. Richard Linklater ga je snemal 39 dni, toda 12 let – vsako leto le nekaj dni. Snemal pa ga je z istimi igralci, tako da se v filmu postarajo za 12 let. In tudi film se postara. Igralci – in liki, ki jih igrajo – se postarajo s filmom. Film jih postara. Ko se film konča, je Mason (Ellar Coltrane), glavni junak, star 18 let – odpravlja se na kolidž. Pred njim je novo obdobje, življenje, prihodnost, vznemirljiva daljava, v katero zre. Ko se film začne, je star 6 let – leži na travi in zasanjano zre v nebo. Poln pričakovanj. In pred njim je še vse – še ves film. Ko leži v tisti travi, se zdi, kot da komaj čaka, da se mu zgodi življenje. V njegovem pogledu prasketa vprašanje: le kaj je to življenje? Le kaj bo to življenje?

  • Na pomoč!

    Aerodrom gre Nemcem. To ni ne prvo ne zadnje državno podjetje, ki bo šlo Nemcem. Tudi Telekom naj bi šel Nemcem. Und so weiter. Logično, boste rekli, komu pa, če ne Nemcem? Nemci so dobri gospodarji. Resda hladni in vzvišeni, toda odgovorni, racionalni, produktivni in učinkoviti. Poznajo red in disciplino. Ne trošijo več, kot ustvarijo. Ne počnejo neumnosti. Ne padajo na korupcijo. In ne delajo sranja – kot naši.

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    Hrabri avtek Plodi

    Plodi ima oči. Plodi ima usta. Plodi govori. Ni čudno: Plodi je avto. Toda njegova beseda je zakon. Plodi je namreč policijski avto. Tokrat je na sledi divjim lovkam, ki plenijo norveški nacionalni park. Aha, boste rekli: plodi je norveški James Bond. Ne, ni. Plodi ni padel iz James Bonda, ampak iz Pixarjevih Avtomobilov. Ali bolje rečeno: Plodi izgleda kot avto, ki je zamočil avdicijo za Avtomobile, tako da so raje vzeli Strelo McQueena – oh, in Šerifa, če smo že ravno pri policijskih vozilih. Kar ni naključje. Nekje vmes se namreč v akcijo vključi tudi vidra, ki izgleda tako veveričje, kot da je zgrešila avdicijo za Ledeno dobo, le da se ne muči z želodom, ampak z jajcem. Tale norveška animacija se zaveda, da ni tako dobra kot Avtomobili in Ledena doba, zato ponuja oboje hkrati.

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    Odpleši svoje sanje: Združene moči

    V prejšnjem delu te plesne sage so nas na vse načine in vse pretege prepričevali, da je “Mob” najboljša plesna skupina svetu. Peti del, ekstatično naslovljen Združene moči, zdaj to razveljavi, saj teh sanjskih plesalcev po vrnitvi v Los Angeles noče nihče angažirati, tako da morajo na novo veliko tekmovanje, tokrat v Las Vegas.

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    Bog, le kaj smo zagrešili?

    Če ste opazili, kako začne ameriška desnica ob očitkih, da je rasistična, vedno na vso moč “dokazovati”, da ni, da je rasizem stvar preteklosti in da so rasistični in nestrpni dejansko črnci (pri nas začne desnica na očitke, da je nestrpna, kakopak “dokazovati”, da so dejansko nestrpni tisti, ki ji očitajo nestrpnost), potem vas bo ob gledanju tele komedije, velikega francoskega hita, spreletaval srh.

  • Vrnitev rase

    V ameriškem Fergusonu je belopolti policist sredi belega dne ustrelil temnopoltega najstnika, Michaela Browna. Fotke njegovega iznakaženega trupla so obletele družbena omrežja, še preden so mediji sploh vedeli, kaj se je zgodilo. Brown je bil star 18 let, neoborožen – in roki je držal kvišku. Policist ga je ustrelil povsem od blizu – vanj je izstrelil šest krogel. Dve v glavo, kot je pokazala obdukcija. Brown ni imel nobenih možnosti. Njegovo truplo je ure in ure ležalo na cesti. Pokopali so ga v zaprti krsti.

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 8. 2014  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Film

    Nikec na počitnicah

    Ko se mali Nikec (Mathéo Boisselier) – z mamo (Valérie Lemercier), očetom (Kad Merad) in babico (Dominique Lavanant) – zapraši na morje, je to priložnost, da spozna trumo novih prijateljev, s katerimi lahko uganja poletne morsko-mivkaste norčije, po malem groteskne, celo burleskne, kajti v času počitnic je – tako kot v Alpah nad tisoč metri – dovoljeno vse, česar se tale razglednica, prepojena z deregulirano nostalgijo za sedemdesetimi leti in posneta po stripu soavtorja Asteriksa (René Goscinny), tako dobro zaveda, da skuša Malega Nikca preleviti v turistično kombinacijo Tatijevega Gospoda Hulota na počitnicah in Van Dormaelovega Totoja heroja.

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 8. 2014  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Film

    Kakor zgoraj, tako spodaj

    Scarlett (Perdita Weeks) izgleda kot nesojena hči – okej, ali pa nesojena posvojenka, magari nesojena partnerka, kakor hočete – dr. Roberta Langdona, glavnega junaka Da Vincijeve šifre in drugih Brownovih supersellerjev, Indiane Jonesa simbologije, navsezadnje, punca jih šteje le dobrih dvajset, pa je že doktorica arheologije in simbologije in še poliglotka za nameček.