Peter Petrovčič
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Politika
Pod težo očitkov o nestrokovnosti, osebnostni neprimernosti in vedenju na meji spolnega nadlegovanja je s položaja vršilca dolžnosti direktorja urada za narodnosti odstopil Janez Doltar, samooklicani veseljak, zabavljač, zdravilec in strokovnjak za romska vprašanja.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Družba
V začetku meseca je bila v državnem zboru izredna seja na temo posilstev, ki jih storijo migranti, torej tujci, ki k nam prihajajo po balkanski begunski poti iz bližnjega in malo bolj oddaljenega vzhoda ter Afrike. V zahtevi za izredno sejo je bil zapisan grozljiv statistični podatek 170-odstotnega porasta števila posilstev, ki jih zakrivijo migranti. Pa to drži? Koliko je življenje pri nas predvsem za ženske res nevarnejše zaradi migrantov in drugih tujcev? Preverili smo podatke. »V policiji so nedavno potrdili, da je v Republiki Sloveniji zaznano za 170 odstotkov porast posilstev, ki jih zagrešijo migranti,« piše v zahtevi SDS za izredno sejo, na kateri smo potem dolge ure lahko poslušali preštevilne ksenofobne izpade, pozive k popolni zapori meje in podobno. Vse skupaj sicer izvira iz zapisov v medijih, ki so v neposredni ali v posredni lasti SDS. Podatek o ogromnem povečanju posilstev, ki naj bi jih zagrešili migranti, smo lahko brali tudi v katoliškem tedniku Družina, naslov 19. oktobra objavljenega prispevka se je glasil: »V Sloveniji za 170 % porast posilstev, ki jih zagrešijo migranti«.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Družba
Policija je po več kot dveh letih ovadila Uroša Urbanijo, direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom) iz časa zadnje Janševe vlade. Ovadba mu očita zlorabo položaja s tem, ko je v nasprotju z zakonsko obveznostjo ustavil financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA) za več kot 300 dni in s finančnim izčrpavanjem javni medij poskušal prisiliti k uredniški politiki po željah tedanje vlade.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Politika
Zaradi številnih sodnih odločitev v korist domnevnih posiljevalcev in storilcev spolnega nasilja so se v Levici odločili ukrepati. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, pripravljajo resolucijo o boju proti nasilju, ki bi med drugim uvedla obvezno usposabljanje s področja spolnega nasilja za sodnike.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Družba
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je pred dvema tednoma v oddaji Tarča na TV Slovenija izrazil skrb, da bo prihajalo do odvzemov rejnih živali, »za katere se bo še nekaj iztržilo«. Kmečko stanovsko organizacijo skrbi, da bi inšpekcije odvzele rejne živali, še preden bi bile te zaradi morebitnega nedostojnega ravnanja lastnikov tako razvrednotene, da bi bile v ekonomskem smislu brez vrednosti. Skrbi jo zato, ker novela zakona o zaščiti živali določa, da kupnina od prodaje odvzetih živali ne gre njihovemu lastniku, torej kmetu. In kar je še huje, šla naj bi neposredno v žepe domnevnih smrtnih sovražnikov kmetov – nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva živali. Pa to drži?
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Politika
Raven kandidatov SDS za funkcije je vse nižja
Prejšnji teden je Ambasada Rog na svojem profilu na Facebooku, kjer objavlja zgodbe prosilcev za azil, objavila kratek prvoosebni zapis 22-letnega Chrisa iz Burundija, ki je v Sloveniji za azil zaprosil pred letom dni in za čuda dobil status begunca, se zaposlil in začel delati načrte, kaj vse bi rad dosegel v novi domovini in s tem nekaj prispeval družbi. Zapis je na Twitterju poobjavila pravnica iz Zavoda Open in Pravne mreže za varstvo demokracije Barbara Rajgelj in dobila tudi odziv Gašperja Hafnerja, lanskega kandidata SDS za župana Škofje Loke.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Politika
Vlada je maja letos odstavila dolgoletnega direktorja urada za narodnosti Staneta Baluha in za vršilca dolžnosti imenovala Janeza Doltarja, ki ga je predvidela za polnopravni prevzem državnega organa, ki ima (oziroma bi moral imeti) največ dela z vprašanji romske skupnosti. Prejšnji četrtek, tik preden se je Doltarju iztekel mandat vršilca dolžnosti, mu je vlada tega podaljšala še za tri mesece. Zakaj? In zakaj ni imenovala katerega od preostalih dveh kandidatov?
-
1. 12. 2023 | Družba
»Si predstavljate, da inšpektor opazi, da gre za hudo mučenje živali?«
V aktualni številki Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, smo se pogovarjali z Danušo Štiglic, veterinarsko inšpektorico, ki je nedavno kmetu iz Leskovca pri Krškem odvzela 24 glav živine in sprožila ogorčenje veterinarjev in bes kmetov. Naša sogovornica ne skriva, da je med inšpektorji zagotovo v vrhu po številu odvzemov živali, a dodaja, da ima pred očmi vedno najprej dobrobit živali, kar naj bi bila ne nazadnje tudi glavna naloga veterinarjev. Odlomek objavljamo spodaj, intervju pa si lahko v celoti preberete na tem spletnem mestu ali si priskrbite izvod Mladine, ki je izšla danes,
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Družba
Danuša Štiglic / »Na prvem mestu pri mojem delu je vedno dobrobit živali in na to sem ponosna«
Pogovarjali smo se z Danušo Štiglic, veterinarsko inšpektorico, ki je nedavno kmetu iz Leskovca pri Krškem odvzela 24 glav živine in sprožila ogorčenje veterinarjev in bes kmetov. Težava enih in drugih, pravi, je tudi v tem, da so preveč povezani med seboj, kar veterinarjem otežuje delo, najkrajšo pa potegnejo živali. Oznake, da je bolj aktivistična inšpektorica od večine, se ne brani. Ne skriva, da je med inšpektorji zagotovo v vrhu po številu odvzemov živali, a dodaja, da ima pred očmi vedno najprej dobrobit živali, kar naj bi bila ne nazadnje tudi glavna naloga veterinarjev.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Politika
Koliko javnih sredstev dobijo društva za varstvo živali in zakaj?
Ko je veterinarska inšpekcija odvzela 24 živali, so kmečke stanovske organizacije ob podpori politične desnice preusmerile pozornost na nevladne organizacije, ki skrbijo za varstvo živali. Te naj bi bile zdaj, pod vlado Roberta Goloba, deležne velikodušnega financiranja.
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Politika
Prejšnji petek je veterinarska inšpekcija, veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic, s kmetije Možgan blizu Krškega odvzela 24 živali, točneje čredo goveda. Ukrep je zbudil številna vprašanja in razburil kmečke organizacije ter politične stranke, ki računajo na glasove njihovih članov. A celotna razprava se ni niti dotaknila pravih vprašanj, pravic živali in spoštovanja teh pravic.
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Politika
Janša trdi, da je nedolžen, a izloča obremenilne dokaze
Sojenje Janezu Janši in domnevnim sostorilcem v zadevi Trenta se vleče. Čeprav Janša zatrjuje, da je nedolžen in da gre za politični konstrukt, skuša njegova obramba izločiti zanj obremenilne dokaze. V medijih smo prebrali, da je obramba res dosegla omembe vredno zmago z izločitvijo pomembnih, morda celo ključnih dokazov. Pa to drži? Za katere dokaze sploh gre?
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Politika
»Na čelu urada za narodnosti potrebujemo nekoga, ki te Rome pozna, in jaz jih poznam v dušo, meni se povsem razkrijejo, vse mi povejo, tudi za lumparije, in občutek imam, da me imajo večinoma radi,« pravi vršilec dolžnosti direktorja urada za narodnosti Janez Doltar, ki si želi to funkcijo prevzeti tudi za stalno. Toda ali je res pravi človek, ki bo končno začel vključevati naraščajočo romsko skupnost v družbo in si prizadevati za boljše sobivanje večinskega prebivalstva in te narodne manjšine? Ker država ta vprašanja že desetletja zanemarja, je trenutno morda ena izmed pomembnejših vladnih odločitev na tem področju imenovanje direktorja ali direktorice urada za narodnosti.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Družba
Marca lani sta v središču Ljubljane moška posilila dekle, ki se je iz nočnega kluba odpravilo na avtobusno postajo. Kaznivo dejanje je posnelo več varnostnih kamer, ki so potrdile, da se je žrtev upirala, posilstvo je potrdil ginekološki pregled, dokazno gradivo je bila tudi semenska tekočina storilcev v žrtvi in na njej in slabo leto dni kasneje sta bila kosovska državljana obsojena na šest let zapora in petletni izgon iz države. Višje sodišče pa je zdaj sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Kako je to sploh mogoče? Ali drži občutek, da je odstotek razveljavljenih obsodb za posilstvo res odstopajoče višji od splošnega? In zakaj je tako ravno na področju kazenskega prava z najobčutljivejšimi žrtvami, kjer bi kazenski postopki morali potekati kar se da hitro in učinkovito?
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Politika
Državni zbor je oktobra sprejel zakon o popravi krivic iz obdobja epidemije. Namenjen je vračanju glob, ki so bile ljudem naložene v času kaznovalne histerije. Veljati bo začel konec novembra, vračila plačanih glob bodo samodejna, prve informativne izračune pa naj bi upravičenci začeli prejemati januarja.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Politika
Policija je sredi septembra, kmalu bo od tega minilo dva meseca, skrajno neprimerno tujce, prosilce za azil, migrante označila za »povečano varnostno tveganje« in to podkrepila s podatki o največjem porastu kriminalitete prav v četrtih glavnega mesta, kjer se ti tujci največ zadržujejo, torej na Viču in v mestnem središču. Ker nočemo verjeti, da je šlo (zgolj) za vznemirjanje javnosti, in ker taka informacija tudi ne more biti namenjena sama sebi, lahko to razumemo predvsem kot poziv in podlago vladi in notranjemu ministrstvu za ukrepe, s katerimi bi razmere, ki so posledica nekoliko večje prisotnosti tujcev v glavnem mestu, olajšala, razbremenila. Kaj je bilo storjenega?
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Politika
Ustavno sodišče je leta 2019 razveljavilo del zakona o tujcih, s katerim je vlada Mira Cerarja uvedla možnost, da državni zbor ob povečanju migracij zapre mejo, začasno razveljavi mednarodno pravo in neha sprejemati prošnje za azil. Dve leti kasneje je vlada Janeza Janše obrnila nekaj besed in možnost preprosto ponovno uzakonila, a odzvala se je skupina poslank in poslancev in se ponovno obrnila na ustavno sodišče, to pa zdaj odloča o zadevi. Zdaj je zahtevo po dodatni presoji zakona podal tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Politika
Janez Janša je o marsikom rekel kaj žaljivega, tudi na družabnih omrežjih je zapisal že marsikaj, včasih pa se zaradi tega znajde na sodišču. Nekdanjega direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojana Veselinoviča je pred leti označil za »sodelavca pri umoru novinarja« in bil pred dnevi pred kazenskim sodiščem v Celju obsojen zaradi obrekovanja in kaznovan z 8000 evri denarne kazni. Sodba še ni pravnomočna, o njej bo odločalo vsaj še višje sodišče, saj je Janša že napovedal pritožbo.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Politika
Minister za delo Luka Mesec je pred leti, ko je bil še poslanec, Bernarda Brščiča označil za fašista. Brščič je na to odgovoril z odškodninsko tožbo in tudi z zasebno kazensko tožbo zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve. Mesec je bil v civilni zadevi na prvi stopnji pred časom že »oproščen«, saj je sodišče zahtevek zavrnilo, pred kazenskim sodiščem pa je bil razplet drugačen. Mesec je dobil sodni opomin.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Politika
Sestava slovenskega prebivalstva je tradicionalno homogena, velika večina – okoli 80 odstotkov prebivalcev – so Slovenci. To se iz leta v leto sicer spreminja, pri čemer begunski valovi k nam prinašajo zanemarljivo število tujcev, delež teh se povečuje predvsem zaradi potrebe po delovni sili. K nam pa bo prihajalo vedno več tujcev iz vedno bolj oddaljenih in vse bolj drugačnih okolij in kultur. Bližnji bazen bivše Jugoslavije, na katerega smo se dolga desetletja zanašali, ko je šlo za najbolj težaška, najtežja in tudi najmanj plačana dela, se hitro prazni. Doslej smo nekako lahko shajali brez integracije, torej vključevanja tujcev v družbo, v prihodnje pa bo ta bistvenega pomena. Vlada je za ta namen pripravila strateška dokumenta, ki bosta zarisala, ali Slovenija misli resno ali ne – strategijo o vključevanju tujcev, ki niso državljani EU, in strategijo priseljevanja. Obstajata namreč zgolj dve poti: vključitev tujcev v družbo in lokalno okolje, kjer živijo, ali pa getoizacija, poudarjanje razlik med njimi in nami ter posledični konflikti med prebivalci, tudi državljani iste države. Za katero pot se bo odločila Slovenija?
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Družba
Mučenje živali in zaporna kazen
Sedmega julija malo pred tretjo popoldan je bila koprska policija obveščena, da moški na Markovcu z mopedom vleče mrtvega psa, ki ga je potem ob prvi priložnosti odvrgel v zabojnik za biološke odpadke. Policija je storilca v kratkem izsledila, a mu po telefonskem posvetu z dežurno tožilko izrekla zgolj denarno kazen za prekršek (800 evrov), ker je »sprehajanje« živali, privezanih na motorno vozilo, prepovedano.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Politika
V Slovenijo je letos vstopilo 45 tisoč tujcev, beguncev, migrantov. Bolje rečeno, Slovenijo so prečkali, saj jo povečini vsi zapustijo v nekaj tednih. Letos je bil migracijski pritisk večji kot navadno, se pa ta iz leta v leto povečuje ali zmanjšuje odvisno od zunanjih okoliščin, na katere naša država ne more vplivati. A za te ljudi lahko tudi v obdobjih, ko jih je več, dostojno poskrbi – vsaj tako, kot je za ukrajinske begunce. To, kar danes počne vlada, je ravno nasprotno: vedno znova predvideva kopičenje ljudi v ljubljanskem azilnem domu in s tem ustvarja napetosti med tujci samimi ter med njimi in prebivalstvom. In če ljudje nimajo več občutka varnosti, je le še korak do samoorganiziranja, vaških straž, kot smo jih nedavno opazovali v Ivančni Gorici, ali celo vigilantskih akcij ter nasilja nad tujci.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Politika
Prva točka koalicijskega sporazuma med Svobodo, SD in Levico je »demokratizacija volilnega sistema«, in sicer ohranitev proporcionalnega sistema, »ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov in predstavnic«. S tem namenom je v ponedeljek v Cankarjevem domu potekal posvet stroke, civilne družbe, splošne javnosti in politike, ki se ga je udeležil tudi premier dr. Robert Golob.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Politika
Evropsko sodišče je pritožbo nekdanjega predsednika programskega sveta RTV Slovenija dr. Petra Gregorčiča in drugih nekdanjih vodstvenih delavcev RTV iz kroga SDS zavrnilo kot nedopustno. O zadevi, pravijo evropski sodniki, ne bodo odločali, ker ni na prvi pogled vidnih kršitev človekovih pravic, sploh pa ne, dokler primer ne bo zaključen pred domačimi sodišči in ustavnim sodiščem. To vsebinsko o ustavnosti zdaj veljavnega zakona o RTV še ni odločilo in nič ne kaže, da bo kmalu. Zaradi izločitve kar dveh sodnikov jih v zadevi odloča le še sedem in možnosti za potrebnih pet glasov za veljavno vsebinsko odločitev se zdijo zelo pičle.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Družba
Špelca Mežnar je bila, ko je bila imenovana za ustavno sodnico, med mlajšimi; imenovana je bila nekaj mesecev za tem, ko je izpolnila zahtevani pogoj, dopolnjeno starost 40 let. Danes, sedem let kasneje, sodi med najbolj izkušene sodnike oziroma sodnice in bo tudi naslednja sodnica sedanje sestave, ki bo zapustila ustavno sodišče. Za Mladino je spregovorila o pomembnih ustavnih odločbah, od katerih jih je več napisala tudi sama, in o aktualni razpravi o pravici do splava, ki jo šteje med najpomembnejše pravice. Opozorila je tudi na skrb zbujajoč trend razgradnje javnih sistemov in s tem socialne države, ki ga poganja prav ustavno sodišče s svojimi odločbami.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Družba
Zadnja leta je nastalo kar nekaj dokumentarnih filmov in serij, ki slavijo véliko vrnitev volkov v številne evropske regije, od koder jih je nekoč odstranil človek. Volkovi so ena izmed redkih živalskih vrst, ki pozitivno vplivajo na celoten ekosistem, rastlinstvo in živalstvo, in ponovno vzpostavitev nekoliko bolj naravnih procesov v naravnem okolju. Da o tem ni več nikakršnega dvoma, kažejo raziskave o vplivu volkov na naravno okolje tri desetletja po ponovni naselitvi v najstarejšem narodnem parku Yellowstone v ZDA. A vsaj v Evropi je te pravljice zdaj očitno konec.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Politika
Kaj se skriva za ustavnimi spremembami?
Kadar se spreminja ustava in ne gre za kako spremembo po navodilih Evropske unije ali siceršnje »usklajevanje« slovenskega pravnega reda z mednarodnim, smo priča nečemu izredno redkemu in tudi morda ne povsem nepomembnemu za vsakdanje življenje. To se pravkar dogaja. Politika tokrat ne pripravlja sprememb ustave glede osnovnih človekovih pravic, pač pa glede mehanizmov parlamentarne politične ureditve. Bo imela torej po novem politika manj ali več vpliva na imenovanje sodnikov? Bo dostop do ustavnega sodišča še bolj omejen? In ali bodo bodoče predsednice ali predsedniki vlade lahko kar sami menjali ministre? Politične stranke imajo na mizi tudi spremembe volilnega sistema.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
V Nemčiji, Avstriji in ponekod drugod so različne oblike poveličevanja nacizma prepovedane, v Sloveniji pa je mogoče nekaznovano dvigati roko v nacistični pozdrav, častiti Hitlerja, izobešati nacistično zastavo, poveličevati holokavst … V najboljšem primeru se pogovarjamo o prekršku, kršitvi zakona o javnem redu in miru, opominu, morda nekaj deset evrih kazni, če sploh. Zato je recimo tudi na cestah mogoče opaziti avtomobile z napisom »Arbeit macht frei«, nacističnim križem in številom »88«, ki je oznaka za »Heil Hitler«, po osmi črki abecede. Vsekakor, tudi če sankcija za takšno početje obstaja, ni dovolj učinkovita.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Prve žrtve na Ljubljanskem barju
Mesec dni je mimo, odkar se je na območju Ljubljanskega barja začel križarski pohod na invazivne tujerodne glodavce, nutrije, z namenom eksterminacije oziroma odvzema celotne populacije iz naravnega okolja. Doslej naj bi bilo odlovljenih okoli 50 nutrij, odlov pa se izvaja v skladu s stališči stroke najbolj humano metodo nastavljanja pasti, t. i. živolovk, in kasnejšim streljanjem živali v glavo.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Politika
»Plin uporabljajte, plon, še enkrat, plin!« »Razganjat množico, takoj še naprej razganjat množico!« »Dej, nej mečejo plinska sredstva!« »Razženite z uporabo palic in vseh dovoljenih prisilnih sredstev!« »Delamo, zdaj jih not vozmo kr enga za drugim. To, kar ostane, bomo vse odpelal, ni popisovanja.« Takšni so bili ukazi, izrečeni prek policijskih radijskih zvez, v času množičnejših protivladnih protestov poleti in jeseni 2021. To so bili časi, ko je policija na enem samem javnem shodu pred točno dvema letoma med protestnike izstrelila 300 plinskih nabojev, odvrgla 117 plinskih ročnih bomb in izstrelila celo 17 gumijastih nabojev.
