Miha Kramli, terapevt, vodja Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti

Klinika za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica deluje že petindvajset let. Gre za prvo in edino ambulanto v Sloveniji, ki nekemične odvisnosti obravnava kot bolezenska stanja. Ustanovljena je bila za zdravljenje kemičnih zasvojenosti, ker pa deluje v območju, kjer je bilo nekoč v razcvetu igralništvo, so se v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pojavile nove oblike odvisnosti. Zasvojenci z igrami na srečo so potrkali na vrata zdravstvenega doma; prihajali so predvsem gosti igralnic in tudi tam zaposleni, ki so prav tako zapadali v zasvojenost. Zadeve so se v zadnjih letih začele poglabljati, saj so se kar naenkrat pojavile nove oblike nekemičnih zasvojenosti; od prekomerne uporabe računalniških iger, spleta in družabnih omrežij do pretiranega igranja spletnega pokra, zasvojenosti s športnimi stavami, hitro vožnjo in borzo. Pred časom je vzniknil nov fenomen: mlada dekleta, ki so zasvojena z ličenjem. Miha Kramli na kliniki deluje kot terapevt, zdravljenju nekemičnih odvisnosti pa se posveča že petnajst let. Ker gre za edino ambulanto v javnem zdravstvu, ki se ukvarja s tem področjem, k njemu po pomoč prihajajo ljudje iz vse Slovenije. Trenutno zdravi 222 ljudi, ki trpijo zaradi nekemičnih odvisnosti. Več jih je kot zasvojencev z drogami: teh je na kliniki v Novi Gorici trenutno 195. Znotraj nekemičnih zasvojenosti večinski del pomenijo računalniške igre in družabna omrežja. Odvisnost s Facebookom je na prvem mestu.

Jernej Lorenci, prejemnik najpomembnejše nagrade v evropskem gledališču

Gledališkega režiserja Jerneja Lorencija (1973) je v prvem obdobju ustvarjanja zanimal predvsem svet antike, ritualnega, arhetipskega in mitopoetskega, leta 2009 pa je z režijo Oresteje v ljubljanski Drami vstopil v novo obdobje. V novi režiserski viziji je razprl svoje gledališče, se začel odpirati občinstvu in ustvarjati predstave v sodelovanju z igralci. To ni bila le posledica njegove zavestne odločitve o prehodu iz metafizike v fiziko, temveč tudi spoznanja, da je treba vsakemu igralcu v predstavi omogočiti izražanje. Lorenci namreč v igralcih ne vidi le »orodja« za oblikovanje svoje vizije predstave, temveč poskuša ustvariti kolektiv, v katerem bi bil vsak igralec zastopan kot človek. Tudi zato so igralci v njegovih predstavah, kar je vidno v Iliadi, Bibliji, prvem poskusu, in Snu kresne noči, individualizirane osebnosti in ne le ustvarjalci likov, zasnovani na podlagi vizije avtorja teksta ali režiserja.

Maruša Majer, gledališka in filmska igralka

Leto 2017 je leto Maruše Majer. Za vlogo v Lorencijevi predstavi Stenica je prejela Borštnikovo nagrado. Septembra je na Festivalu slovenskega filma dobila vesno za vlogo Mare v filmu Ivan režiserja Janeza Burgerja. Že februarja pa je za to vlogo na Berlinalu, enem najpomembnejših filmskih festivalov na svetu, prejela nagrado shooting star (vzhajajoča zvezda), ki jo vsako leto podelijo desetim izjemnim mladim evropskim igralcem.

Pater Karel Gržan, duhovnik in doktor literarnih ved

Karel Gržan (1958) je duhovnik in doktor literarnih ved. Širši javnosti je postal znan leta 1997, ko je na Razborju pod Lisco ustanovil don Pierinovo komuno za dekleta. Ljudje ga poznajo po številnih literarnih delih, ljudskih igrah in tudi arheološkem delu, nedavno pa je zaslovel s političnoekonomskimi besedili s pomenljivimi naslovi, kot so Vstanimo v suženjstvo zakleti ali 95 tez, pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. To besedilo je napisal letos, ob 500. obletnici reformacije. Biva na samotni domačiji nad Lučami skupaj s kobilo Kapro. Tja se je pred leti umaknil po možganski kapi.

Marjan Šarec, kandidat za poslanca

Manj kot mesec dni po tem, ko je v drugem krogu predsedniških volitev za las izgubil proti Borutu Pahorju, je Marjan Šarec prejšnji teden napovedal, da bo s svojo stranko nastopil na parlamentarnih volitvah, ki nas čakajo spomladi. Le nekaj dni zatem je Lista Marjana Šarca, zunaj Kamnika doslej povsem neznana stranka, v ponedeljkovi anketi časnika Delo za seboj pustila vse uveljavljene politične sile in zasedla prvo mesto na lestvici priljubljenosti. Podporo ji je izreklo skoraj 16 odstotkov vprašanih, drugo mesto sta si z 12 odstotki razdelili SD in SDS.

Bogomir Kovač, ekonomist

Prof. dr. Bogomir Kovač je pronicljiv kritik neoliberalnega kapitalizma in vere v nezmotljivost trga in eden od tistih ekonomistov, ki ne nasedajo pravljici, da nas bosta odrešili samo privatizacija in deregulacija. Je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, avtor več ekonomskih učbenikov in kolumnist Mladine. Z nasveti je poskušal mimo čeri usmerjati kar nekaj slovenskih vlad. V času prve in druge Drnovškove vlade je bil predsednik ekonomskega sveta, od novembra 2009 do aprila 2012 pa član fiskalnega sveta. Iz tega telesa, ki je bilo ustanovljeno, da bi nastavljalo kritično ogledalo proračunskim zablodam vladajoče politike, je skupaj še s tremi člani odstopil že kmalu po imenovanju prve Janševe vlade, ko je postalo jasno, da se ta požvižga na mnenje neodvisnih ekonomistov.

Valerija Lekić Poljšak, direktorica Doma starejših občanov Črnomelj

V vseh razvitih državah delež starejših hitro narašča. Leta 2005 je v Sloveniji živelo 60.459 oseb, starih 80 let ali več, leta 2015 že 99.523. Do leta 2060 bo v Sloveniji skoraj tretjina prebivalstva starejša od 65 let. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se povečuje; v obdobju od 1995 do 2015 se je v Sloveniji dvignila s 74,1 leta na 80,5 leta, do leta 2035 se bo po predvidevanjih podaljšala še za dodatnih 2,9 leta. Vedno več bo ljudi, ki bodo zaradi bolezni in onemoglosti potrebovali nenehno pomoč. Znašli smo se na razpotju, ko se moramo kot država odločiti, ali bomo šli v smeri severa Evrope, kjer so dosegli široko soglasje, da je treba poskrbeti za starejše in da mora država pri tem imeti pomembno vlogo, ali pa v smeri katoliške jugovzhodne Evrope, kjer so starejši prepuščeni sebi, svojcem in dobrodelnim organizacijam. »Danes se po vsej Evropi, tudi pri nas, favorizirajo neformalne oblike dolgotrajne oskrbe, pa ne zato, ker bi bile za starejše res najboljše, ampak zato, ker so za državo cenejše,« opozarja Valerija Lekić Poljšak, direktorica Doma starejših občanov Črnomelj, ki že trideset let deluje na področju socialnega varstva starejših.

Dr. Peter Praper: Od nas se pričakuje, da bomo zmagovalci, kajti če nisi zmagovalec, si luzer

Utemeljitelj psihoanalitične šole, avstrijski psiholog in nevrolog Sigmund Freud, je duševno zdravje opredelil kot zmožnost delati in ljubiti. »Ta definicija se morda zdi preveč preprosta, v resnici pa zajema bistvo,« pravi Peter Praper, specialist klinične psihologije in eden od začetnikov psihoterapije pri nas. Dr. Praper je bil 33 let profesor na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, pedagoško delo pa nadaljuje tudi po upokojitvi, saj občasno predava študentom Filozofske fakultete v Mariboru. Za seboj ima 49 let kliničnega dela, zdaj na Inštitutu za klinično psihologijo in psihoterapijo, kjer je hkrati tudi strokovni vodja izobraževanja iz razvojne analitične psihoterapije.

Matjaž Hanžek: »Pri ugrabitvi države ni ideologije«

Predsednik komisije, nepovezani poslanec Matjaž Hanžek, v pogovoru razkriva, kako je država izvzela 1,5 milijarde evrov vredno naložbo iz sistema javnih naročil in tako omogočila netransparentnost in za 600–do 800 milijonov evrov podražitev. Prepričan je, da za afero stoji močan lobi, politiki, v prvi vrsti takratna premiera Janša in Pahor, pa so opuščali dolžna dejanja, »ker so se bali za svoje stolčke«.

Dr. Lev Centrih, sociolog in zgodovinar

Dr. Lev Centrih (1979) velja za enega najboljših poznavalcev polpretekle zgodovine komunističnih in socialističnih idej, predvsem pa dogodkov, ki so sledili oktobrski revoluciji. Sodi v krog ljudi, iz katerega je prek Inštituta za delavske študije in stranke Iniciativa za demokratični socializem (IDS) leta 2014 nastala koalicija Združena levica. In sodi v tisti tabor ljudi nekdanje IDS, ki se lani niso strinjali s preoblikovanjem Združene levice v stranko Levica. Zaposlen je na Inštitutu za civilizacijo in kulturo; nazadnje je ob stoti obletnici oktobrske revolucije prevedel kultno Leninovo delo, Država in revolucija.

Goran Injac: Kritična misel tudi v Sloveniji peša

Goran Injac se je takoj, ko je leta 2014 postal umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, zavzel za preoblikovanje tega gledališča, znanega zlasti po predstavah, ki so v času Jugoslavije pritegnile veliko pozornosti, v eno izmed »bolj dinamičnih in najzanimivejših institucionalnih gledališč v regiji in širše«.

Uravnoteženje s propagando

Vzroke lahko pojasnimo z refleksijo »postdemokracije«, aktualnih razmer, ko se demokratične strukture vse bolj praznijo, ko se klasična strankarska politika spreminja v spektakel in ko argumentirano razpravo, ki pripelje do racionalnih odločitev o zadevah javnega pomena, nadomeščajo enovrstični tviti. Populizem je postal »patološka normalnost«, kot bi rekel Cas Mudde; politične stranke demokracijo vse bolj razumejo le še kot marketinško kampanjo za samopromocijo.

Klemen Ploštajner: Airbnb poglablja krizo dostopnosti stanovanj

Nedavno je Slovensko sociološko društvo Klemnu Ploštajnerju podelilo priznanje sociološki up za dosedanje teoretsko in praktično delo. Mladenič, rojen leta 1990, je pokazal velik potencial že z diplomsko nalogo Pravica do mesta – od neoliberalizma k skupnosti na Fakulteti za družbene vede. V diplomskem delu je na podlagi teorije francoskega filozofa Henrija Lefebvra razvijal misli onkraj neoliberalne realnosti, onkraj državne regulacije, ki prek prisile tržnih mehanizmov in konkurenčnega boja proizvaja zgolj subjekte, podrejene podjetniški logiki. Mednje sodijo tudi mesta, ki so podrejena neoliberalnemu podjetniškemu modelu, po katerem je prostor predmet menjalne vrednosti in akumulacije kapitala. Iz teoretskih predpostavk izhaja Ploštajnerjeva družbena angažiranost; je član Zadrugatorja, zadružnega generatorja, ki si prizadeva za udejanjenje prvega projekta najemne stanovanjske zadruge pri nas.

Miran Stanko, župan občine Krško

V krški občini je vsaj 70 do 80 neromskih družin, ki bi si prav tako želele, da bi jim občina kupila hišo, a ni nobene zakonske podlage, da bi med temi ljudmi delali takšne razlike. Skratka, imamo listo iskalcev oziroma prosilcev za stanovanja in to rešujemo sproti. Romi lahko živijo tudi v stanovanjih, saj nekaj takih družin imamo v Krškem in to funkcionira brez kakšnih posebnih težav. Res pa je, da morajo ti ljudje malo dorasti in si sami zaželeti rešitve stanovanjskega vprašanja. Tudi Romi, ki imajo dovolj denarja in bi si želeli kupiti hiše, morajo izvajati vse vrste pravnih trikov, če želijo kaj kupiti, saj jih okolje ne sprejema. Tu pri nas v Podbočju je recimo gospod spremenil priimek v najpogostejši priimek na tistem območju in je lahko kupil hišo in nihče tega ni vedel, dokler se niso preselili tja. Najprej so se sosedje še malo jezili, potem pa se je umirilo in stvar funkcionira. Neki drug Rom, ki je iz Lok, je v sosednji krajevni skupnosti kupil hišo in je tudi bilo nekaj negodovanja, a zdaj ga imajo sosedje radi.

Milan Kučan: Borut Pahor je vsebinsko izpraznil in profaniral funkcijo predsednika republike

Nekaj dni pred katalonskim referendumom so najprej tuji, potem pa slovenski mediji povzeli izjavo Milana Kučana o tem, kako je v demokraciji pomembna volilna pravica. »Spet mu je uspelo,« je dejal nekdo v Mladininem uredništvu, in res mu je. Kučan se je oglasil, ker je imel to za svojo moralno dolžnost. Kučan seveda dobro razume, kaj je politika, zakaj je pomembno, kdo vodi državo, zakaj so pomembne volitve, zakaj voliti, vse življenje je preživel v politiki in še danes, petnajst let po odhodu s funkcije, o njej razmišlja lucidneje, tehtneje kot marsikateri aktualni slovenski politik.

Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana, podpredsednik Evropskega sveta waldorfskih šol

Seveda ne. Kar se mene tiče, je objavljanje takšnih podatkov sporno. Vprašljivo je tudi, zakaj se pri tem posebej omenja samo naša šola.

Adam Casals, predstavnik katalonske vlade

Že nekaj ur pred plenarno sejo katalonskega parlamenta, na kateri naj bi predsednik Carles Puigdemont, v skladu z referendumsko odločitvijo katalonskega ljudstva v začetku oktobra, razglasil neodvisnost španske regije, se je pred poslopjem v Barceloni zbralo več tisoč Kataloncev in Katalonk, starih in mladih, ki so s svojimi telesi varovali parlament. Ozračje je bilo naelektreno, saj je v tej španski regiji, ki si prizadeva za osamosvojitev, še vedno več kot 10 tisoč pripadnikov španskih vojaških in policijskih enot; tistih, ki so v začetku oktobra z nasiljem preprečevali Kataloncem pravico do odločanja o samostojnosti Katalonije na referendumu. Grozili so z zasedbo poslopja parlamenta.

Dr. Ciril Ribičič o podobnostih in razlikah v osamosvajanju Slovenije in Katalonije

Potem ko je špansko ustavno sodišče leta 2014 referendum o statusu Katalonije razglasilo za »nezakonit«, so se med tamkajšnjimi prebivalci in prebivalkami še okrepile (sicer že večdesetletne) želje po samostojnosti te najbogatejše španske regije, ki se ponaša z bogato zgodovino, svojima jezikom in kulturo. Posledica novega osamosvojitvenega vrenja, ki je sledilo odločitvi španskega sodišča, je bila izvolitev osamosvojitvi naklonjenih strank na volitvah leta 2016. Nove katalonske oblasti s predsednikom regije Carlesom Puigdemontom na čelu so začele s premišljenimi koraki začrtovati pot v samostojno Katalonijo.

Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije

Pogovor s predsednikom republike je potekal v ponedeljek zvečer, v baru Chicago v Hrastniku. Predsednik je hodil po tistih krajih, pot je bila dolga, bil je malo utrujen, a zadovoljen. Preden sva začela pogovor, je k njemu pristopil sedemletnik in rekel, da ga pošilja mama, češ, naj naredita selfi, seveda sta ga, in Pahor mu je dejal, da je zelo pogumen. Nato je govoril o sebi, o Kataloniji, Sloveniji, njeni politiki, Pučniku, Kučanu, Janši, o mednarodnih odnosih in o tem, zakaj potuje po Sloveniji. Po uri in pol sva končala. V torek ga je čakala nova etapa. Ko je odšel iz bara, je v roke segel v telefone zazrti skupini začudenih najstnikov, ki so posedali pred barom.

Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport ter kandidatka za predsednico republike

Ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič je v predvolilni boj za predsednico republike stopila pozno, ankete ji ne napovedujejo visoke uvrstitve. A to je ne moti, vseskozi dela, pravijo njeni sodelavci, predvsem pa naj bi si iskreno želela spremeniti nekatere stvari v slovenski politiki. Katere? Pravi, da politiki ne smejo izključevati, da so tukaj zaradi državljanov, da je prvi izmed njih, torej predsednik republike, tukaj zato, da je moralna avtoriteta, da vodi, daje zgled. Maja Makovec Brenčič ima veliko energije, morebiti tudi zato, ker boksa, tam pridobiva moč. Boks je zahteven šport, vprašanje pa je, kako se bo ministrica znašla v zadnjih tednih predvolilne bitke. Kondicijo bo gotovo potrebovala, te dni so se ji namreč začeli upirati tudi učitelji.

Luka Lisjak Gabrijelčič, poznavalec razmer v Španiji in Kataloniji

Z dr. Lisjakom Gabrijelčičem, zgodovinarjem, urednikom revije goriških študentov humanističnih ved Razpotja in izvrstnim poznavalcem razmer v Španiji in Kataloniji, smo se pogovarjali o zgodovinskih vzrokih sedanjih napetosti med Španijo in Katalonijo, o različnih oblikah katalonskega in španskega nacionalizma, o nastanku in zagatah današnjega »asimetričnega« ustroja Španije in kaj katalonska »ruptura«, enostranski prelom z Madridom, pomeni za druge evropske separatistične regije. Pa tudi o ravnanju EU v »iskanju« miroljubnih in demokratičnih rešitev.

Dr. Blaž Kovačič Mlinar, kazenski odvetnik

Vlada, ki je na meje postavila bodečo žico in vojsko za obr ambo pr ed begunci, je zdaj povečala kazenskopravno represijo. S spremembo zakona o kazenskem postopku je namreč obdolžencem vzela pomembne pravice in jih preprosto dala tožilstvu in policiji. Povsem po nepotrebnem, pravi kazenski odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki ravnanje politike vidi v kontekstu ustvarjanja družbe strahu, domnevne ogroženosti in posledične potrebe po krepitvi varnosti. Človekove pravice so vrednota, so same po sebi višji, najvišji cilj, absurdno se jim je po njegovem mnenju odrekati v zameno za »višje cilje«. Še posebej pa ne na podlagi nekaterih ekscesnih primerov, kot je sojenje Igorju Bavčarju, ki, opozarja Kovačič Mlinar, dajejo povsem napačno sliko slovenskega kazenskega sistema. Kovačič Mlinar je doktoriral prav iz kazenskega postopka in velja za enega največjih strokovnjakov na tem področju.

Peter Vilfan, komentator in prvi kapetan slovenske košarkarske reprezentance

Peter Vilfan je bil nekoč odličen košarkar. Z jugoslovansko reprezentanco je osvojil štiri medalje, tudi zlato na svetovnem prvenstvu v Manili leta 1978. Košarke seveda ne igra več, pravi, da bi verjetno želel zabiti, a vprašanje, kako bi bilo, ko bi priletel na tla. Vilfan je danes poslanec v državnem zboru, vseskozi je tudi televizijski komentator. Bil je tudi komentator prenosov na turnirju, kjer je Slovenija postala evropski prvak. Še vedno je vzhičen, nad igro, nad igralci, nad trenerjem in nad načinom, kako so slovenski košarkarji postali evropski prvaki.

Jure Leben, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo

Prihodnji teden, 24. septembra, bo referendum o drugem tiru. Natančneje, volivci bodo lahko zavrnili zakon o gradnji, upravljanju drugega tira železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT) prek podjetja 2TDK in gospodarjenju z njim. Glavni pobudnik referenduma Vili Kovačič je z zahtevo uspel predvsem s pomočjo stranke SDS, češ da gre v tem primeru za koruptivni projekt vlade Mira Cerarja in da bi bilo mogoče drugi tir zgraditi hitreje in ceneje. O tem smo se pogovarjali z Juretom Lebnom, članom izvršnega odbora stranke SMC, ki je v vlogi državnega sekretarja za projekt odgovoren na ministrstvu za infrastrukturo.

Dr. Vladimir Pištalo, pisatelj

Srbski pisatelj Vladimir Pištalo, rojen leta 1960 v Sarajevu, je odraščal v Mostarju, od koder prihaja njegov oče Borivoj, znani bosanski politolog. V osemdesetih se je preselil v Beograd in diplomiral na tamkajšnji pravni fakulteti. Leta 1993 je zapustil z nacionalizmom prepojeno Miloševićevo Srbijo in se ustalil v ZDA ter na univerzi v New Hampshiru doktoriral. Tema njegove doktorske naloge so bile identitete srbskih priseljencev v ZDA, posvetil pa se je tudi nastanku in razkroju »jugoslovanske« identitete, s katero se je na vrhuncu ideologije »bratstva in enotnosti« istovetilo 1,3 milijona Jugoslovanov. Danes predava svetovno in ameriško zgodovino na univerzi Worcester v Massachusettsu.

Mojca Špec Potočar, direktorica urada za migrante

Ko je bila Mojca Špec Potočar spomladi imenovana za v. d. direktorice urada, ki zahteva specifična znanja, je to marsikoga presenetilo, saj s tega področja ni imela praktično nikakršnih referenc in tudi ne potrebnih znanj. Očitno je, da se je v času opravljanja vršilke dolžnosti naučila marsičesa, poleg tega priznava, da se še vedno uči.

Widad Tamimi

Etnični izvor pisateljice Widad Tamimi, rodila se je leta 1981 v Milanu, je za razmerja v današnji globalni geopolitiki in geokulturi, v katerih vsi narodi utrjujejo svojo identiteto in se obdajajo s takšnimi in drugačnimi (žičnimi) ograjami, dejansko so to »plašnice«, nenavaden. Izziva. Je namreč vnukinja bogatega tržaškega Juda in hčerka revnega Palestinca.

Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje

Ko smo bili pred približno letom dni zadnjič na obisku pri ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc, je zraven sejne mize v njenem kabinetu samevala klop. Danes je ni več videti. Zastirajo jo kupi papirjev, skupaj več kot dvajset. Vsak izmed njih predstavlja eno od simuliranih verzij učinkov prihajajočega zakona o zdravstvenem varstvu, ki ima že sam po sebi, brez izračunanih učinkov na raznovrstne javne blagajne v prihodnjih letih, 500 členov. Poleg tega zakona je še kakšnih pet drugih, ki morajo biti sprejeti bolj ali manj sočasno. Ti so razdeljeni po drugih delih pisarne, po delovni in sejni mizi. Če ministrstvu za zdravje zdravstvene reforme tokrat, po 15 ali 25 letih poskusov, ne uspe pripeljati do konca, se zdi, da Sloveniji nikoli ne bo uspelo. To je odgovornost, ki jo je prevzela nase.

Stefan Hertmans, književnik

Belgijski pisatelj Stefan Hertmans, ki se je rodil leta 1951 v flamskem Gentu, je avtor več kot dvajsetih leposlovnih del, v svetovni javnosti pa je najbolj znan po romanu Vojna in terpentin. V romanu, izšel je leta 2013, je na podlagi obsežnih spominov svojega dedka, flamskega slikarja, slikovito opisal kulturne, politične in družbene razmere v Belgiji na prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje in grozodejstva 1. svetovne vojne skozi oči navadnega vojaka. Dobitnik najpomembnejših literarnih nagrad na nizozemskem govornem območju je prejšnji teden kot častni gost festivala Dnevi poezije in vina prebral Odprto pismo Evropi in v njem Evropejce pozval k oblikovanju strpne, socialne in demokratične Evrope, ki bi znala iz globalizacije prevzeti najboljše in se postaviti po robu silam nacionalizma.

Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov in minister za kmetijstvo

Socialni demokrati so že več kot leto najbolj priljubljena koalicijska stranka, zato njihov predsednik Dejan Židan v tem intervjuju napoveduje, da bo naslednji predsednik vlade. V stranki se na prevzem oblasti že pripravljajo, čeprav je do pomladi prihodnje leto, ko bi lahko bile redne volitve, še pol leta. Če mu bo uspelo, bo za njim zanimivih deset let. Po letu 2007 je sprva opravljal funkcijo predsednika uprave skupine Panvita, leta 2010 pa je že postal minister za kmetijstvo, tedaj še v vladi Boruta Pahorja. Sedaj prihaja kot njegov naslednik. Pravi, da z naučeno lekcijo, ki so jo Socialni demokrati dobili po padcu Pahorjeve vlade.