Trije centri grafike

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani je do 8. februarja 2017 na ogled razstava Centri grafike: na presečišču znanja, vedenja in sodelovanja, ki jo je MGLC pripravil v sodelovanju s sorodnima institucijama The Print Center iz Philadelphie in Centra za grafiku i vizuelna istraživanja Akademija, ki  je del Fakultete likovnih umetnosti v Beogradu. 

Zakaj je oglaševanje slovenskih povojnih pobojev v Evropi obsojeno na večni neuspeh

Spomnite se, kako je slovenska desnica pred nekaj leti oznanila, da ima zdaj pa res vsega dovolj in da bo evropski in svetovni javnosti povedala, kaj se je v Sloveniji dogajalo takoj po II. svetovni vojni – da bo torej Bruslju in Londonu in Parizu in Washingtonu razkrila povojne poboje. Čas je, da svet izve resnico! Lahko da so prvaki desnice to potem tudi storili. Morda. Težko je reči, kajti kakšnega viharja nismo zaznali. Viharja? Nehajte: v resnici nismo zaznali ničesar. Nobenega odziva. Čudno, boste rekli: povojni poboji so velika zgodba! To bi moralo odmevati! Odgovor na vprašanje, zakaj se Evropa in svet ob »resnici« nista in ne bi stresla in zakaj povojni poboji niso in ne bi postali globalni »škandal«, dobite v knjigi Podivjana celina (Savage Continent, 2012), ki je – v prevodu Brede Biščak – izšla tudi pri nas in v kateri britanski zgodovinar Keith Lowe opisuje, kaj se je v Evropi dogajalo takoj po II. svetovni vojni. Zgodba o Evropi takoj po vojni »ni zgodba o obnovi in rehabilitaciji«, ampak »zgodba o poti v anarhijo«

Trumpu prepovedali tvitati?

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump naj bi imel prepoved tvitanja, poroča The New York Times. Njegova ekipa naj bi ga namreč prepričala, da je bolje, da v zadnjih dneh njegov račun na mikroblogerskem omrežju prevzamejo spletni strokovnjaki. Iz tega se je že ponorčeval odhajajoči predsednik Barack Obama. "Očitno imajo tako malo zaupanja v njegovo samoobvladovanje, da so mu rekli - vzeli ti bomo Twitter," je dejal na predvolilnem zborovanju v podporo Hillary Clinton na Floridi.

Ključno je imeti e-mail od Johna Podeste

Elektronska pošta, ki je v teh dneh glavna tema kampanje pred predsedniškimi volitvami v ZDA, je pomembna predvsem zato, ker razkriva, katera klika ljudi vpliva na odločitve v Washingtonu. Za to razkritje je pomembna pošta od Johna Podeste, vodje kampanje kandidatke demokratske stranke Hillary Clinton, ki jo postopno objavlja organizacija WikiLeaks, v Guardianu piše Thomas Frank.

Ljubljanska občina mora za Kolizej plačati tri milijone evrov 

Ljubljanska občina mora plačati tri milijone evrov odškodnine za porušeni Kolizej. Višino je namreč zaradi počasne denacionalizacije dedičem prisodilo višje sodišče, poroča TV Slovenija. Gre za rekordno odškodnino zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov. Tri milijone evrov odškodnine in obresti je višje sodišče prisodilo denacionalizacijskim upravičencem, ker sedem let niso mogli uporabljati prostorov.

Liffe letos tudi v Celju in Novem mestu

V Ljubljani in Mariboru ter letos prvič tudi v Celju in Novem mestu bo od 9. do 20. novembra potekal 27. ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, na katerem bodo predvajali več kot 100 celovečernih in 19 kratkometražnih filmov. Festival bo odprl film 11 minut, dinamična in igriva filmska sestavljanka številnih usod iz sodobne Varšave v režiji poljskega cineasta Jerzyja Skolimovskega, letošnjega prejemnika zlatega leva za življenjsko delo na beneškem filmskem festivalu. Režiserju se bodo poklonili tudi v sekciji Posvečeno, kjer bo na ogled sedem filmov.

Prva predstava mednarodne platforme 1Space

V Španskih borcih v Ljubljani bo 8. novembra ob 19.30 premiera gledališkega performansa z naslovom Pogovarjajmo se o seksu: Začetek vojne., ki se ukvarja s tem, kako verski in kulturni milje oblikujeta našo izkušnjo seksa, in obratno, kako lahko seks vpliva na našo kulturno in versko prepričanje. Avtorji predstave so priznani domači in tuji umetniki: Chuma Sopotela (JAR), Ahmed Tobasi (Palestina), Gregor Luštek (Slovenija), Borut Bučinel (Slovenija) in Davor Sanvincenti (Hrvaška), ki so se povezali v sklopu mednarodne platforme 1Space, ki združuje kulturne ustvarjalce iz Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda. 

Žižek bi volil Trumpa

"Strah me je Donalda Trumpa, vendar mislim, da je resnična nevarnost Hillary Clinton," je za britanski Channel 4 News povedal slovenski filozof Slavoj Žižek in dodal bi, če bi bil ameriški državljan, raje volil Trumpa, saj se mu na prihajajočih ameriških predsedniških volitvah slednji zdi manj nevarna izbira. Med drugim je izpostavil, da se je strinjal s Trumpovo izjavo, ko je Bernie Sanders podprl Hillary Clinton. Ta se je glasila, da je to tako, kot bi nekdo iz Occupy Wall Street podprl Lehman Brothers. Žižek je napovedal, da se bosta morali v primeru zmage Donalda Trumpa obe stranki, demokratska in republikanska, vrniti k svojim temeljem in premisliti o svojem poslanstvu.

Channel 4 News on Twitter

Sindikalist Štrukelj: Iz koga se norčuje minister Koprivnikar?

"Z zlagano trditvijo, da naj bi sindikati vladi hoteli odvzeti pravico predlagati zakone, minister skuša prikriti dejstvo, da slovenska vlada nima namena spoštovati podpisanih pogodb," je svoje javno pismo začel sindikalist Branimir Štrukelj. Ministru očita, da se je zlagal, ko je izjavil: "Sindikati so zahtevali, da vlada pristane na pogoj, da nima možnosti niti predlagati spremembe, brez da sindikati s tem soglašajo." Štrukelj odgovarja, da sindikati javnega sektorja niso nikoli rekli kaj tako absurdnega. "Minister Koprivnikar si je to trditev izmislil, da bi prikril dejstvo, da vlada odstopa od podpisanega zagotovila o soglasju pri temeljnih vprašanjih plačnega sistema, ki ga je dala sindikatom javnega sektorja. Da bi prikril, da slovenska vlada, ki je svoj mandat nastopila z visokoletečimi obljubami o utrjevanju pravne države, o spoštovanju socialnega dialoga, nima namena spoštovati podpisanih pogodb, nam je pripisal zahtevo, ki žali zdravo pamet," poudarja Štrukelj.

Staš Zgonik o nesmiselni liberalizaciji cen goriva

Pogovor je nastal na podlagi članka Bencinska norost>>

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/291389414&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

REJVikend

Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto.

Janša izgubil tožbo tudi proti Eugeniji Carl

Predsednik stranke SDS Janez Janša je izgubil tožbo tudi proti drugi tožeči novinarki. Slednja je namreč danes dobila obvestilo okrajnega sodišča v Velenju, ki je v zamudni odškodninski sodbi zapisalo, da mora Janša novinarki TV Slovenija Eugeniji Car plačati 6.000 evrov odškodnine. In sicer v roku 15. dni pod izvršbo. Poleg tega bo moral vodja največje opozicijske stranke novinarki, ki jo je prek Twitterja žalil z zapisi, povrniti tudi pravdne stroške v višini dobrih 500 evrov. Pred kratkim je enako sodbo proti Janši dobila tudi druga tožeča v zadevi Mojca Pašek Šetinc, prav tako novinarka nacionalne televizije. Sodišče je zamudno sodbo izdalo, ker Janša pošte prvotne sodbe ni prevzel, prav tako pa mu je vročevalec ni uspel vročiti. Sodišče se sicer v vsebino ni spuščalo, kljub temu pa je v zamudni sodbi sklenilo, da so tovrstni zapisi že sami po sebi žalitev, presegajo polje svobode govora in so novinarki povzročile nepopravljivo škodo. 

Zakaj je Slovenija cerkvi vrnila gozdove, če ti dejansko niso bili cerkveni?

Cerkvi smo podarili gozdove, čeprav ni bila upravičena do njih. Zdaj želi še odškodnino, ker jih ni dobila dovolj hitro. Iz česa izhaja ta aroganca? V Mladini objavljamo pogodbo, ki smo jo pridobili iz Arhiva Slovenije in na podlagi katere je cerkev z dovoljenjem tedanjega papeža Pija IX. omenjene gozdove, z Blejskim otokom vred, pred več kot 150 leti prodala. Pogodba je sicer v strokovnih krogih znana, a še nikoli ni bila objavljena. Pomembna je predvsem zato, ker že od vsega začetka slovenske osamosvojitve odpira vprašanje, na katero ni pravega odgovora: Zakaj je pravzaprav Slovenija v postopku denacionalizacije te gozdove cerkvi vrnila, če ti dejansko niso bili cerkveni? Večina ostalih držav je takšno premoženje fevdalnega izvora upravičeno, zaradi spremenjenih oblastnih razmerij, podržavila, briksenška škofija pa ga je celo prodala. S kakšnim opravičilom lahko danes cerkev zahteva od države še desetine milijonov evrov odškodnine za neuporabo teh gozdov po letu 1991?

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

Izbor dogodkov od 3. do 5. novembra.

Novi postopki v oglaševanju ogrožajo neodvisnost in verodostojnost novinarstva

Oglasov, ki prek spleta in tradicionalnih medijev prežijo na morebitnega potrošnika, še nikoli v zgodovini ni bilo toliko kot zdaj. A iznašli smo načine, kako se jim čim učinkoviteje izogibati. Daljinec in funkcija ogleda z odlogom sta učinkoviti orožji v boju proti televizijskim oglasnim blokom. Aplikacije za onemogočanje oglasov delajo sive lase oglaševalcem na spletu. Zmanjševanje naklad in evolucijsko pridobljena sposobnost za podzavestno krmiljeno prezrtje oglasov zmanjšujeta doseg teh v tiskanih medijih. Med ljudmi in oglasi poteka nenehen boj. Ljudje sčasoma razvijemo odpornost proti vsaki vrsti oglaševanja, zato morajo oglaševalci uporabljati vedno nove strategije za vdor oglasov v naše možgane. In te strategije so vse spornejše.

Potrošniki črne propagande

Veliko je bilo zgražanje, ko so Američani in Britanci med drugo zalivsko vojno leta 1991 informacije cenzurirali tako, da mediji niso mogli objaviti niti ene fotografije žrtev te vojne. Od takrat se je veliko spremenilo. Število medijskih kanalov, prek katerih dobivamo informacije z vojnih območij, se je v zadnjih 25 letih zelo povečalo. Takšna cenzura kot leta 1991 danes ni več mogoča. Televizijsko sliko je mogoče pošiljati po satelitu. Slike arabske TV Al Džazira o vojni v Afganistanu so povsod po svetu na voljo od leta 2001, med vojno v Iraku leta 2003 je bila prestolnica Bagdad polna tujih poročevalcev, v die Zeit piše profesor Kai Hafez.

Uber odgovarja: V Sloveniji ne bo tako

Na članek Uber izgubil sodno bitko, delavcem plačani dopust, bolniška in minimalna plača se je odzvala slovenska podružnica podjetja Uber. V slednji poudarjajo, da odločitev londonskega sodišča nima nobene povezave s statusom Uberjevih partnerjev v drugih evropskih državah: "Uber ponuja različne storitve na različnih tržiščih, saj je zakonodaja različna od države do države. Uberjevi partnerji v Sloveniji bodo lahko v vsakem primeru zgolj podjetja in samostojni podjetniki, ki bodo nosilci licence za prevoz potnikov. V skladu z zakonom bodo morali biti vozniki bodisi zaposleni pri prevoznem podjetju ali pa samozaposleni, v kolikor bodo kot samostojni podjetniki pridobili licenco za prevoz potnikov."

Bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?

»Smo žrtve komunistične revolucije. Nekateri neposredno, saj jim je revolucija vzela starše ali stare starše, strice ali tete, brate ali sestre. Nekaterim je vzela pravice: do lastnine, do šolanja, do prostega gibanja, do poklica, do dela. Vsem je vzela pravico do svobode in svobodnega mišljenja, do svobodnega govora in pisanja, do enakopravnosti v družbi in pred državo. V nas je vsadila strah pred jasno in iskreno besedo. Učila je naše otroke, naše sosede, naše sodržavljane, da smo obsojeni na življenje poražencev na napačni strani zgodovine. Vsega tega naj ne bi znali sprejeti kot logično posledico upora zmagovalcem. Opredeljuje nas žalost, saj se zbiramo, da bi skupaj objokovali elito, ki jo je revolucija pobila. Opredeljuje nas prizadetost, da ni bila dovolj le smrt elite, ampak zahteva po njenem izbrisu iz narodove zavesti. Opredeljuje nas zgražanje, da po popolnem propadu komunizma naš narod ne čuti potrebe, da bi storjen zločin priznal, revolucijo obsodil in obžaloval. Opredeljuje nas upanje, da naše slovesnosti in prizadevanja odpirajo oči našemu narodu, da spozna krivico, ki jo trpimo, in jo ustrezno popravi.« To so besede Petra Sušnika, predsednika Nove slovenske zaveze, odkrito domobranske organizacije, primerljive s podobnimi političnimi organizacijami po Balkanu, ki na enak način slavijo ustaše in četnike, torej kolaborante s fašističnim in nato nacističnim režimom v času druge svetovne vojne. A obstoj in toleriranje tovrstnih organizacij sta značilnost postkomunističnega sveta. V Nemčiji česa takšnega ne boste videli. Ker je prepovedano in kaznivo. A Evropa je v tem raznolika. V Italiji na primer odkrita fašistična stališča niso prepovedana niti nenavadna.

Živimo v času strašne brutalnosti, brezbrižni smo do podob trpljenja drugih

Francija se je odločila porušiti begunsko taborišče v Calaisu, imenovano džungla, v katerem je živelo med 6000 in 8000 ljudi. To so ljudje, ki želijo najti novo življenje. Tisti, ki jih niso premestili v begunske centre, ležijo ob cesti kot bube v upanju, da se bodo prebudili v drugačnem svetu. Nekateri zaviti v odeje sedijo na pločnikih, polnih smeti. Tudi oni so smeti za tiste, ki so v zadnjih tednih za begunske otroke zahtevali zobozdravstvene preglede, da bi lahko določili, koliko so res stari. Vprašanje je, koliko so stari ljudje v Calaisu, so otroci, mladostniki ali odrasli? Se lahko strinjamo vsaj o tem, da so ljudje, tako kot mi, v Guardianu piše Jonathan Jones.

Intervju: Dr. Spomenka Hribar, borka za spravo

Dr. Spomenka Hribar ne mara, če ji kdo reče, da je slovenska Antigona. »Sem živa ženska,« pravi, »ne pa literarni lik.« Tako ji pravijo, ker se že desetletja ukvarja z vprašanjem, kakšen naj bo odnos Slovenije, njene družbe, kulture do povojnih pobojev, kolaboracije, revolucionarnega nasilja, Črne roke … ukvarja se tudi z vprašanjem, zakaj se delitve iz druge svetovne vojne prenašajo tudi v moderni čas. Kdo je kriv? Zakaj politika podžiga sovraštvo?

Fantje in dekleta se lahko ukvarjajo s stvarmi, ki jih veselijo, ne glede na spol

Otroška slikanica Rozagroza in Plavalava je premišljen, duhovit, poučen in predvsem kritičen prikaz vzgajanja otrok v stereotipne družbene vloge, določene s spolom. Pripoveduje o dvojčkih Neži in Anžetu, njunih starših in vsiljevanju ideologije modre in roza barve, ki otrokom že od rojstva oži svet odraščanja, saj svet modrega določa, kaj je primerno za fante, roza pa, kaj je primerno za deklice. Dva svetova pri vzgoji otrok sta v sodobni družbi ločena z ostrimi mejami, zamejena sta z družbenimi stereotipi, prehajanje med njima pa je družbeno nezaželeno, tako rekoč prepovedano.

Uber izgubil sodno bitko, delavcem plačani dopust, bolniška in minimalna plača

Medtem ko slovenska vlada razmišlja, kako ustreči družbi Uber s spremembo zakodaje, ki bi omogočila popolno prekarizacijo prevozov, gre Velika Britanija, sicer srčika neoliberalnega kapitalizma, v drugo smer. Ameriško podjetje Uber je namreč na Otoku izgubilo sodni spor glede pravic, ki jih mora zagotavljati svojim voznikom. Delavsko sodišče v osrednjem Londonu je razsodilo v prid dvema voznikoma, ki sta terjala plačilo za dopust in bolniško odsotnost ter minimalno plačo.

Ko gostje začnejo govoriti neumnosti, se je treba na nacionalki le uleči na mizo in izvesti performans

Nedeljsko TV oddajo na nacionalni televiziji Vikend paket vodita nacionalkin »taksist« Jože Robežnik in trenutno najmanj moteča voditeljica Bernarda Žarn. Biti najmanj moteč je danes močna pogajalska karta v tej instituciji. Oddaja se začne s tako imenovanim Komentatorskim kotičkom, torej precej politično za razvedrilno oddajo. Za kaj pravzaprav gre? Tri slavne (ali polslavne) osebnosti posedijo za mizo in Jože jim predvaja posnetke aktualnih dogodkov preteklega tedna, oni pa jih komentirajo. Gostje Vikend paketa sicer niso nikakršni strokovnjaki, zato bolj streljajo osle, se smejijo, skušajo biti duhoviti, kar jim le redkokdaj uspe, in zasmehujejo politike, o katerih nimajo pojma. Ja, kot smo v zadnjem času že nekajkrat ugotovili, je nacionalka res postala prvakinja v gostovanju nestrokovnih komentatorjev. Tako so za komentatorsko mizo v prvi oktobrski oddaji sedeli do ušes nasmejana pevka Nuška Drašček, ki svoje podpore stranki SDS nikoli ni skrivala, Fredi Miler, pozabljeni »one hit wonder«, ki so ga potegnili iz naftalina, ter Juš Milčinski, improvizator in igralec v novi oddaji Osvežilna fronta. Gostje so nato »predebatirali« nekaj pripravljenih in iz konteksta vzetih posnetkov iz parlamenta, kjer so svoji inteligenci naredili več škode kot koristi. A krivi pravzaprav niso gostje, kljub kalibru, saj jih voditelj v butasto komentiranje pravzaprav (pri)sili, kriv je pač format rubrike.

Konstrukcija izmišljene realnosti

V Mali galeriji Cankarjevega doma Ljubljana bo od 3. novembra do 11. decembra na ogled fotografska razstava Igorja Ilića z naslovom Nova stvarnost. Za svoj raziskovalni prikaz konstrukcije resničnosti skozi medij fotografije se je avtor za izhodišče gradnje odločil izdelati set znanstvenofantastičnega filma, ki vsebuje veliko različnih efektov, katerih namen je ustvarjanje novih resničnosti. Fotografije filmskih ustvarjalcev, ki uporabljajo različne pripomočke, razkrivajo njihovo brezbrižnost do manipuliranja z resnico oz. ustvarjajo nove.

Borut Mekina o tem, da je hrane za lačne otroke dovolj, sočutja pa premalo

Pogovor je nastal na podlagi članka Ali naj jedo potico>>

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/290300303&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false