Povojne grozote niso slovenska posebnost, temveč so se dogajale po vsej Evropi 

Iz perspektive dela slovenske politike se zdi, da so se povojne grozote dogajale samo pri nas. Določene politične stranke pa še danes, leta 2016, te incidente uporabljajo za delitev državljanov. Zgodovinar Keith Lowe je v intervjuju za Mladino povedali, da povojni poboji niso bila nikakršna posebnost slovenskega prostora, temveč so se žal dogajali po vsej Evropi. "Ko se sprašujemo o genocidni politiki, pa moramo naprej vedeti, kaj ta beseda pomeni. V vsakem primeru je na deset tisoč pobitih nekaj zelo slabega, ne glede na to, kako te dogodke poimenujemo. A naj se ponovim, povojne grozote niso slovenska ali jugoslovanska posebnost. Dogajale so se povsod, med drugo svetovno vojno in še mesece po njej. Ne smemo zanikati, pozabiti, spregledati njihove univerzalnosti – takšni in drugačni povojni poboji, nasilje in pogromi so se dogajali po vsej Evropi," je v pogovoru z Juretom Trampušem povedal Keith Lowe. Intervju si lahko v celoti preberete na spodnji povezavi. 

Kako Ameriko spet narediti veliko

To je moj stodnevni načrt, kako Ameriko narediti spet veliko, je napisal novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump in dodal, da gre za pogodbo med njim in ameriškimi volivci, ki naj bi se začela s spremembami ne pri repu, temveč pri glavi – v Washingtonu. Že prvi dan svojega mandata naj bi njegova administracija zato takoj začela uresničevati naslednjih šest ukrepov, ki naj bi odpravili korupcijo in tajne dogovore. V sklopu teh bo med drugim predlagala bo ustavno dopolnilo za uvedbo omejenega mandata za vse člane kongresa, zamrznila zaposlovanje zveznih uslužbencev, zvezno javno upravo zmanjšala z mehkimi ukrepi (z izjemo vojske, javne varnosti in zdravja), uvedla petletne prepovedi za uslužbence Bele hiše in kongresa, da postanejo lobisti, potem ko nehajo delati za državo, doživljenjsko prepovedala uslužbencem Bele hiše, da lobirajo v imenu katerekoli tuje vlade, prav tako pa bozačela veljati tudi popolna prepoved za tuje lobiste, da bi zbirali denar za ameriške volitve.

Grega Repovž o izvolitvi Donalda Trumpa

Pogovor je nastal na podlagi članka Dan, zapisan sramoti>>

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/292506140&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Umrl je pesnik in glasbenik Leonard Cohen

Umrl je legendarni kanadski glasbenik, tekstopisec, pesnik in pisatelj Leonard Cohen, star 82 let. Podrobnosti o okoliščinah njegove smrti še niso znane, novica pa je po svetovnih medijih zaokrožila po tem, ko so Cohenovi predstavniki žalostno vest objavili na njegovi uradni spletni strani na Facebooku. "Z veliko žalostjo sporočamo, da nas je zapustil legendarni pesnik, skladatelj in umetnik Leonard Cohen. Izgubili smo enega najuglednejših in najbolj plodovitih vizionarjev," piše v sporočilu za javnost. Žalna slovesnost za umetnikom bo v kratkem v Los Angelesu. Na njegovo smrt se je že odzval tudi kanadski premier. 

REJVikend

Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto.

V ZDA preganjajo ljudi, ki se odločijo za trajnostni način življenja v majhnih samooskrbnih hiškah

Ko korporatokracija vse bolj stiska pas množicam z vedno novimi načini preusmerjanja bogastva v roke peščice premožnih, ljudje poiščejo različne rešitve, med katerimi so v ZDA vse bolj popularne majhne hiške. Ta bivališča, ki merijo manj kot 46 kvadratnih metrov, so način za izogibanje hipotekarnim kreditom, davkom, računom za vodo in komunalne storitve in nasploh kopičenje »stvari«. Zanje se posebej odločajo mladi in upokojenci, pa tisti, ki ne želijo biti priklopljeni na komunalna in energetska omrežja.

Umrl je Matjaž Vipotnik, eden najpomembnejših slovenskih grafičnih oblikovalcev

Po bitki s hudo boleznijo je v 72. letu starosti danes v Ljubljani umrl eden od najpomembnejših slovenskih grafičnih oblikovalcev Matjaž Vipotnik. Njegovi plakati in opreme knjig so z izvirnim konceptom, likovno dovršenostjo in s subtilnimi družbenimi učinki prelomno zaznamovali slovensko grafično oblikovanje, posredno tudi našo družbo. Za svoje življenjsko delo je leta 2012 prejel tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. 

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

Izbor dogodkov od 10. do 13. novembra.

Katja Perat iz ZDA: Rojstvo fašizma iz duha razočaranja

Ve se: ameriške predsedniške volitve vsakega slehernika preobrazijo v političnega analitika. Ne samo Žižek, v dneh pred ameriškimi predsedniškimi volitvami je marsikdo, ki si je lahko privoščil pet minut prostega časa, zaigral na stari napev: Izvoliti Hillary Clinton pomeni izbrati status quo, za katerega vemo, da je nevzdržen. Izvoliti Trumpa, če drugega ne, pomeni izvoliti človeka, ki bo stanje stvari tako poslabšal, da bo izzval odločen odpor. Zgodovina, kot kaže, ostaja ena od tistih učiteljic, ki ji, ne glede na vsa prizadevanja, ne uspe pridobiti pozornosti svojih učencev. Bodimo drzni in se spomnimo nelagodnega 20. stoletja, ki se očitno zdi preveč edinstveno, da bi o njem razmišljali kot o ponovljivem. Marsikateremu demokratično izvoljenemu diktatorju je s svojo skrajnostjo uspelo izzvati odločen odpor – a za kakšno ceno? Smo iz globin svojih naslonjačev res pripravljeni reči, da je vojna tisto, na kar upamo? In če – vemo, o čem v resnici govorimo?

Prebujanje v novo stvarnost na Twitterju, piše Dijana Matković

Ste ob nočnem spremljanju ameriških volitev spremljali tudi odzive na Twitterju? Potem veste, da je včeraj obstajalo še nekaj vere, da se za mnoge najhujši scenarij izida volitev ne more zgoditi. Britanska pisateljica J. K. Rowling je denimo zapisala, da gre za 'večer, ko se bo pisala zgodovina' in ob tem upala na dober izid.

Cerar: Na nek način je Slovenija dobila prvo damo ZDA

Čestitam novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, se je ob robu današnjega vladnega obiska na Dolenjskem na Otočcu na izid ameriških volitev odzval predsednik slovenske vlade Miro Cerar. Želi mu uspešno delo, hkrati pa ga veseli, da je Slovenija na nek način dobila prvo damo ZDA, je še dodal. 

Mi smo tisti, ki so v mehurčku, ne oni

"Dobrodošli v post-liberalnem svetu. Mislim, da natančno vem, kako se počutite – spominjam se jutra po Brexitu in zavedanja, da sem živel v državi, ki je sploh nisem poznal. Gre za pristno revolucijo, čeprav je nismo prepoznali, ker je nismo začeli. Vedno smo mislili, da smo v središču dogajanja, vendar se je izkazalo, da nismo. Mi smo tisti, ki so v mehurčku, ne oni," je na spletni strani gibanja DiEM25 zapisal aktivist in glasbenik Brian Eno in dodaja, da bo se bo morala liberalna Amerika zdaj dobro zazreti v ogledalo, kot je to morala storiti liberalna Anglija.

Zahvalni nagovor Donalda Trumpa v celoti

Ameriška TV mreža Fox News, kjer njihovi novinarji najbrž že od jutra odpirajo šampanjce, je zahvalni nagovor Donalda Trumpa na portalu YouTube objavila v celoti. Republikanski kandidat in bodoči 45. predsednik ZDA, ki je na oder prikorakal s svojo soprogo Melanijo in njunim sinom Barronom, se je na začetku najprej zahvalil tekmici Hillary Clinton za vsa dolga leta, ki jih je vložila v ameriško politiko ter ji priznal, da se je res dobro borila. Omenil je tudi, da mu je Clintonova po telefonu že čestitala za zmago. Kaj vse je Trump povedal v svojem 20-minutnem nagovoru, pa si lahko ogledate na spodnji povezavi. 

Ameriški veleposlanik v Sloveniji: Dejansko vladanje je nekaj povsem drugega kot kandidiranje

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley glede zmage republikanskega kandidata Donalda Trumpa meni, da je treba počakati, kako bo zadeve vodila naslednja administracija. Glede na Trumpove napovedi pa je pričakovati spremembe v ameriški politiki, je dejal. "Vsaj kar se tiče zunanje politike, smo imeli smo dolga leta stalnice v ameriški zunanji politiki, saj smo zagovarjali demokratične vrednote, blagostanje in skupno varnost," je pojasnil Hartley. 

Pahor: Ameriško ljudstvo ima pravico, da odloči o svojem voditelju

Predsednik republike Borut Pahor je po zmagi republikanca Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA poudaril, da so ZDA prijateljska država Slovenije: "Imamo zavezništvo v okviru Nata in prizadeval si bom, da bi prijateljstvo, sodelovanje in zavezništvo še poglobili."

Popolnemu prevarantu je uspelo. In drugi odzivi svetovnih medijev na Trumpovo izvolitev.

Popolnemu prevarantu je uspelo, da je bil izvoljen v Belo hišo. Donald Trump je zgodovinska katastrofa, spremenil ne bo le ZDA in ameriške demokracije. Ves svet bo čutil posledice te napake, v komentarju za die Zeit Trumpovo izvolitev za predsednika ZDA komentira Carsten Luther.

Trumpu čestitali evropski desničarji in Putin, ki od novega ameriškega predsednika pričakuje konstruktiven dialog

Republikanski predsedniški kandidat in bodoči 45. predsednik ZDA Donald Trump že prejema čestitke svetovnih politikov. Najodmevnejša je zagotovo čestitka ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je Trumpu čestital za zmago ter dodal, da od njega pričakuje konstruktiven dialog. Za otoplitve odnosov med ZDA in Rusijo se je republikanski kandidat zavzemal skozi celotno svojo predsedniško kampanjo, kar je šlo v nos predvsem njegovi nasprotnici, demokratski kandidatki Hillary Clinton. Prve čestitke Trumpu pa dežujejo predvsem od evropskih desničarskih politikov, tako je denimo s pozdravi pohitela tudi vodja francoske skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen.

Donald Trump bo postal 45. predsednik ZDA

Republikanec Donald Trump bo, kljub drugačnim napovedim javnomnenjskih raziskav, postal 45. predsednik ZDA. Tako je odločilo več kot 230 milijonov volivcev in volivk, ki imajo ameriško državljanstvo. Demokratka Hillary Clinton je po poročanju televizije CNN Trumpa že poklicala in mu čestitala za zmago. V nagovoru po objavi izidov je Američanom obljubil, da bo predsednik vseh državljanov ter da bo obnovil infrastrukturo in ustvaril milijone novih služb. Glede mednarodnih odnosov je napovedal, da si bo prizadeval za iskanje skupnih točk in ne konfliktov, v nagovoru pa se je zahvalil tudi soprogi Melaniji.

Refleksije o življenju s prepletanjem antičnih mitov

V Dvorani novomeške pomladi APT Novo mesto bodo 16. novembra ob 20.00 premierno uprizorili gledališko predstavo Fizika žalosti, ki je nastala po romanu Georgija Gospodinova. Uprizoritev v režiji Tjaše Črnigoj na premišljen in edinstven način potuje v labirint prenekaterih življenjskih zgodb in v vsaki odkriva človeštvu nepogrešljivo občutenje – žalost.

Ko se na spletu kot resno znanost prodaja neresnice in neumnosti

Takoj, ko je to mogoče, povedati bistvo. To je novinarstvo. To je bilo novinarstvo. Danes se je treba čim dalj časa skrivati, za pritegnitev zanimanja bralcev vse mogoče nakazovati, ne da bi jih zadovoljili. Ta trik se imenuje »clickbait«. Slovaropisci pri Merriam-Websterju so to besedo prvič opazili leta 2010 in jo povezujejo z besedno zvezo »click fraud«. »Clickbait« pomeni poskušati privabiti bralca z neinformacijami. »Click fraud« pa pomeni z umetno ustvarjenimi kliki interesentu predstaviti, da je članek ali spletna stran za zanimiva, piše Stefan Betschon v Neue Züricher Zeitung.

Varufakis Američanom: Preprečite zmago Trumpa, četudi to pomeni, da podprete Hillary Clinton

"Kot tudi v primeru Brexita se ne želimo odzvati v slogu "ostani ali odidi, Clintonova ali Trump". Za nas sta Hillary Clinton in Donald Trump dve strani istega kovanca, bledeči iluziji globalnega kapitalizma, ki nas pelje v neoliberalizem. Bitka med njima je kot bitka med Davidom Cameronom in Borisom Johnsonom v primeru Brexita. Gre za masko elite, ki navija za globalizacijo (Clintonova in Cameron), na eni strani, ter populistični protielitizem na drugi (Trump in Johnson). Resnici na ljubi pa se obe strani hranita ena z drugo, skupaj pa preusmerjata pozornost stran od stvari, ki so resnično pomembne za veliko večino ljudi," je v sporočilu za javnost zapisal nekdanji grški finančni minister in vodja gibanja DiEM25 Janis Varufakis, ki sicer dodaja, da to ne pomeni, da bodo nevtralni, čeprav ne bodo podprli nobenega od predsedniških kandidatov na prihajajočih ameriških volitvah.

Ko Slovenija prodaja orožje kršiteljem človekih pravic

Oman je država na Srednjem vzhodu, ki meji na Združene arabske emirate, Jemen in Savdsko Arabijo, prebivalcev ima zgolj za dve dobri Sloveniji oziroma približno štiri milijone in pol. Je ena od zadnjih držav, ki so odpravile suženjstvo (leta 1970), ženske pa imajo volilno pravico od leta 1997. Organizacija Human Rights Watch Oman, ki mu že od leta 1970 z absolutno močjo vlada samooklicani sultan Kabus bin Said Al Said, opozarja, da v državi kršijo človekove pravice; najpogosteje gre za nesvobodo govora in nehumano kaznovanje kritikov sultanovega režima. Iz poročila slovenskega ministrstva za obrambo za lansko leto je razvidno, da je naša država v Oman izvozila osem milijonov kosov pehotnega streliva z gumijasto kroglo različnih kalibrov. Namenjeno je omanski policiji, represivnemu organu, ki je že nekajkrat zadušil različne demonstracije. S tem je Slovenija zaslužila približno 1,8 milijona evrov.

Kako je bilo na prvem taboru Primčevega Gibanja za pravice otrok in družin? Preberite reportažo. 

Ljudje, ki se v imenu »kulture življenja« borijo proti pravicam manjšin, vedo, da njihov boj ni tako lahko razumljiv. »Ko smo se družili v zvezi z bojem za kulturo življenja, se spominjam, da je bilo kar veliko pomislekov,« je povedala Majda Ganzitti v nedeljo popoldan na prvem taboru Gibanja za pravice otrok in družin. »Spraševali so me, zakaj se s tem ukvarjam in zakaj ni naša stvar samo duhovnost.« »Druženje v zvezi z bojem za kulturo življenja« pomeni druženje z Alešem Primcem in somišljeniki v zvezi z bojem proti pravicam istospolnih parov. Ko se je v nedeljo spominjala teh časov, je Majda Ganzitti stala na odru sredi livade ob cerkvi svetega Jerneja v Slovenski Bistrici. Sivolasa upokojenka, ki je pred dvema letoma kandirala za občinsko svetnico na listi Nove Slovenije, je bila glavna organizatorka prvega tabora Primčevega gibanja, ki bo pred naslednjimi volitvami postalo politična stranka.

Trije centri grafike

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani je do 8. februarja 2017 na ogled razstava Centri grafike: na presečišču znanja, vedenja in sodelovanja, ki jo je MGLC pripravil v sodelovanju s sorodnima institucijama The Print Center iz Philadelphie in Centra za grafiku i vizuelna istraživanja Akademija, ki  je del Fakultete likovnih umetnosti v Beogradu.