Trumpu čestitali evropski desničarji in Putin, ki od novega ameriškega predsednika pričakuje konstruktiven dialog

Republikanski predsedniški kandidat in bodoči 45. predsednik ZDA Donald Trump že prejema čestitke svetovnih politikov. Najodmevnejša je zagotovo čestitka ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je Trumpu čestital za zmago ter dodal, da od njega pričakuje konstruktiven dialog. Za otoplitve odnosov med ZDA in Rusijo se je republikanski kandidat zavzemal skozi celotno svojo predsedniško kampanjo, kar je šlo v nos predvsem njegovi nasprotnici, demokratski kandidatki Hillary Clinton. Prve čestitke Trumpu pa dežujejo predvsem od evropskih desničarskih politikov, tako je denimo s pozdravi pohitela tudi vodja francoske skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen.

Donald Trump bo postal 45. predsednik ZDA

Republikanec Donald Trump bo, kljub drugačnim napovedim javnomnenjskih raziskav, postal 45. predsednik ZDA. Tako je odločilo več kot 230 milijonov volivcev in volivk, ki imajo ameriško državljanstvo. Demokratka Hillary Clinton je po poročanju televizije CNN Trumpa že poklicala in mu čestitala za zmago. V nagovoru po objavi izidov je Američanom obljubil, da bo predsednik vseh državljanov ter da bo obnovil infrastrukturo in ustvaril milijone novih služb. Glede mednarodnih odnosov je napovedal, da si bo prizadeval za iskanje skupnih točk in ne konfliktov, v nagovoru pa se je zahvalil tudi soprogi Melaniji.

Refleksije o življenju s prepletanjem antičnih mitov

V Dvorani novomeške pomladi APT Novo mesto bodo 16. novembra ob 20.00 premierno uprizorili gledališko predstavo Fizika žalosti, ki je nastala po romanu Georgija Gospodinova. Uprizoritev v režiji Tjaše Črnigoj na premišljen in edinstven način potuje v labirint prenekaterih življenjskih zgodb in v vsaki odkriva človeštvu nepogrešljivo občutenje – žalost.

Ko se na spletu kot resno znanost prodaja neresnice in neumnosti

Takoj, ko je to mogoče, povedati bistvo. To je novinarstvo. To je bilo novinarstvo. Danes se je treba čim dalj časa skrivati, za pritegnitev zanimanja bralcev vse mogoče nakazovati, ne da bi jih zadovoljili. Ta trik se imenuje »clickbait«. Slovaropisci pri Merriam-Websterju so to besedo prvič opazili leta 2010 in jo povezujejo z besedno zvezo »click fraud«. »Clickbait« pomeni poskušati privabiti bralca z neinformacijami. »Click fraud« pa pomeni z umetno ustvarjenimi kliki interesentu predstaviti, da je članek ali spletna stran za zanimiva, piše Stefan Betschon v Neue Züricher Zeitung.

Varufakis Američanom: Preprečite zmago Trumpa, četudi to pomeni, da podprete Hillary Clinton

"Kot tudi v primeru Brexita se ne želimo odzvati v slogu "ostani ali odidi, Clintonova ali Trump". Za nas sta Hillary Clinton in Donald Trump dve strani istega kovanca, bledeči iluziji globalnega kapitalizma, ki nas pelje v neoliberalizem. Bitka med njima je kot bitka med Davidom Cameronom in Borisom Johnsonom v primeru Brexita. Gre za masko elite, ki navija za globalizacijo (Clintonova in Cameron), na eni strani, ter populistični protielitizem na drugi (Trump in Johnson). Resnici na ljubi pa se obe strani hranita ena z drugo, skupaj pa preusmerjata pozornost stran od stvari, ki so resnično pomembne za veliko večino ljudi," je v sporočilu za javnost zapisal nekdanji grški finančni minister in vodja gibanja DiEM25 Janis Varufakis, ki sicer dodaja, da to ne pomeni, da bodo nevtralni, čeprav ne bodo podprli nobenega od predsedniških kandidatov na prihajajočih ameriških volitvah.

Ko Slovenija prodaja orožje kršiteljem človekih pravic

Oman je država na Srednjem vzhodu, ki meji na Združene arabske emirate, Jemen in Savdsko Arabijo, prebivalcev ima zgolj za dve dobri Sloveniji oziroma približno štiri milijone in pol. Je ena od zadnjih držav, ki so odpravile suženjstvo (leta 1970), ženske pa imajo volilno pravico od leta 1997. Organizacija Human Rights Watch Oman, ki mu že od leta 1970 z absolutno močjo vlada samooklicani sultan Kabus bin Said Al Said, opozarja, da v državi kršijo človekove pravice; najpogosteje gre za nesvobodo govora in nehumano kaznovanje kritikov sultanovega režima. Iz poročila slovenskega ministrstva za obrambo za lansko leto je razvidno, da je naša država v Oman izvozila osem milijonov kosov pehotnega streliva z gumijasto kroglo različnih kalibrov. Namenjeno je omanski policiji, represivnemu organu, ki je že nekajkrat zadušil različne demonstracije. S tem je Slovenija zaslužila približno 1,8 milijona evrov.

Kako je bilo na prvem taboru Primčevega Gibanja za pravice otrok in družin? Preberite reportažo. 

Ljudje, ki se v imenu »kulture življenja« borijo proti pravicam manjšin, vedo, da njihov boj ni tako lahko razumljiv. »Ko smo se družili v zvezi z bojem za kulturo življenja, se spominjam, da je bilo kar veliko pomislekov,« je povedala Majda Ganzitti v nedeljo popoldan na prvem taboru Gibanja za pravice otrok in družin. »Spraševali so me, zakaj se s tem ukvarjam in zakaj ni naša stvar samo duhovnost.« »Druženje v zvezi z bojem za kulturo življenja« pomeni druženje z Alešem Primcem in somišljeniki v zvezi z bojem proti pravicam istospolnih parov. Ko se je v nedeljo spominjala teh časov, je Majda Ganzitti stala na odru sredi livade ob cerkvi svetega Jerneja v Slovenski Bistrici. Sivolasa upokojenka, ki je pred dvema letoma kandirala za občinsko svetnico na listi Nove Slovenije, je bila glavna organizatorka prvega tabora Primčevega gibanja, ki bo pred naslednjimi volitvami postalo politična stranka.

Trije centri grafike

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani je do 8. februarja 2017 na ogled razstava Centri grafike: na presečišču znanja, vedenja in sodelovanja, ki jo je MGLC pripravil v sodelovanju s sorodnima institucijama The Print Center iz Philadelphie in Centra za grafiku i vizuelna istraživanja Akademija, ki  je del Fakultete likovnih umetnosti v Beogradu. 

Zakaj je oglaševanje slovenskih povojnih pobojev v Evropi obsojeno na večni neuspeh

Spomnite se, kako je slovenska desnica pred nekaj leti oznanila, da ima zdaj pa res vsega dovolj in da bo evropski in svetovni javnosti povedala, kaj se je v Sloveniji dogajalo takoj po II. svetovni vojni – da bo torej Bruslju in Londonu in Parizu in Washingtonu razkrila povojne poboje. Čas je, da svet izve resnico! Lahko da so prvaki desnice to potem tudi storili. Morda. Težko je reči, kajti kakšnega viharja nismo zaznali. Viharja? Nehajte: v resnici nismo zaznali ničesar. Nobenega odziva. Čudno, boste rekli: povojni poboji so velika zgodba! To bi moralo odmevati! Odgovor na vprašanje, zakaj se Evropa in svet ob »resnici« nista in ne bi stresla in zakaj povojni poboji niso in ne bi postali globalni »škandal«, dobite v knjigi Podivjana celina (Savage Continent, 2012), ki je – v prevodu Brede Biščak – izšla tudi pri nas in v kateri britanski zgodovinar Keith Lowe opisuje, kaj se je v Evropi dogajalo takoj po II. svetovni vojni. Zgodba o Evropi takoj po vojni »ni zgodba o obnovi in rehabilitaciji«, ampak »zgodba o poti v anarhijo«

Trumpu prepovedali tvitati?

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump naj bi imel prepoved tvitanja, poroča The New York Times. Njegova ekipa naj bi ga namreč prepričala, da je bolje, da v zadnjih dneh njegov račun na mikroblogerskem omrežju prevzamejo spletni strokovnjaki. Iz tega se je že ponorčeval odhajajoči predsednik Barack Obama. "Očitno imajo tako malo zaupanja v njegovo samoobvladovanje, da so mu rekli - vzeli ti bomo Twitter," je dejal na predvolilnem zborovanju v podporo Hillary Clinton na Floridi.

Ključno je imeti e-mail od Johna Podeste

Elektronska pošta, ki je v teh dneh glavna tema kampanje pred predsedniškimi volitvami v ZDA, je pomembna predvsem zato, ker razkriva, katera klika ljudi vpliva na odločitve v Washingtonu. Za to razkritje je pomembna pošta od Johna Podeste, vodje kampanje kandidatke demokratske stranke Hillary Clinton, ki jo postopno objavlja organizacija WikiLeaks, v Guardianu piše Thomas Frank.

Ljubljanska občina mora za Kolizej plačati tri milijone evrov 

Ljubljanska občina mora plačati tri milijone evrov odškodnine za porušeni Kolizej. Višino je namreč zaradi počasne denacionalizacije dedičem prisodilo višje sodišče, poroča TV Slovenija. Gre za rekordno odškodnino zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov. Tri milijone evrov odškodnine in obresti je višje sodišče prisodilo denacionalizacijskim upravičencem, ker sedem let niso mogli uporabljati prostorov.

Liffe letos tudi v Celju in Novem mestu

V Ljubljani in Mariboru ter letos prvič tudi v Celju in Novem mestu bo od 9. do 20. novembra potekal 27. ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, na katerem bodo predvajali več kot 100 celovečernih in 19 kratkometražnih filmov. Festival bo odprl film 11 minut, dinamična in igriva filmska sestavljanka številnih usod iz sodobne Varšave v režiji poljskega cineasta Jerzyja Skolimovskega, letošnjega prejemnika zlatega leva za življenjsko delo na beneškem filmskem festivalu. Režiserju se bodo poklonili tudi v sekciji Posvečeno, kjer bo na ogled sedem filmov.

Prva predstava mednarodne platforme 1Space

V Španskih borcih v Ljubljani bo 8. novembra ob 19.30 premiera gledališkega performansa z naslovom Pogovarjajmo se o seksu: Začetek vojne., ki se ukvarja s tem, kako verski in kulturni milje oblikujeta našo izkušnjo seksa, in obratno, kako lahko seks vpliva na našo kulturno in versko prepričanje. Avtorji predstave so priznani domači in tuji umetniki: Chuma Sopotela (JAR), Ahmed Tobasi (Palestina), Gregor Luštek (Slovenija), Borut Bučinel (Slovenija) in Davor Sanvincenti (Hrvaška), ki so se povezali v sklopu mednarodne platforme 1Space, ki združuje kulturne ustvarjalce iz Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda. 

Žižek bi volil Trumpa

"Strah me je Donalda Trumpa, vendar mislim, da je resnična nevarnost Hillary Clinton," je za britanski Channel 4 News povedal slovenski filozof Slavoj Žižek in dodal bi, če bi bil ameriški državljan, raje volil Trumpa, saj se mu na prihajajočih ameriških predsedniških volitvah slednji zdi manj nevarna izbira. Med drugim je izpostavil, da se je strinjal s Trumpovo izjavo, ko je Bernie Sanders podprl Hillary Clinton. Ta se je glasila, da je to tako, kot bi nekdo iz Occupy Wall Street podprl Lehman Brothers. Žižek je napovedal, da se bosta morali v primeru zmage Donalda Trumpa obe stranki, demokratska in republikanska, vrniti k svojim temeljem in premisliti o svojem poslanstvu.

Channel 4 News on Twitter

Sindikalist Štrukelj: Iz koga se norčuje minister Koprivnikar?

"Z zlagano trditvijo, da naj bi sindikati vladi hoteli odvzeti pravico predlagati zakone, minister skuša prikriti dejstvo, da slovenska vlada nima namena spoštovati podpisanih pogodb," je svoje javno pismo začel sindikalist Branimir Štrukelj. Ministru očita, da se je zlagal, ko je izjavil: "Sindikati so zahtevali, da vlada pristane na pogoj, da nima možnosti niti predlagati spremembe, brez da sindikati s tem soglašajo." Štrukelj odgovarja, da sindikati javnega sektorja niso nikoli rekli kaj tako absurdnega. "Minister Koprivnikar si je to trditev izmislil, da bi prikril dejstvo, da vlada odstopa od podpisanega zagotovila o soglasju pri temeljnih vprašanjih plačnega sistema, ki ga je dala sindikatom javnega sektorja. Da bi prikril, da slovenska vlada, ki je svoj mandat nastopila z visokoletečimi obljubami o utrjevanju pravne države, o spoštovanju socialnega dialoga, nima namena spoštovati podpisanih pogodb, nam je pripisal zahtevo, ki žali zdravo pamet," poudarja Štrukelj.

Staš Zgonik o nesmiselni liberalizaciji cen goriva

Pogovor je nastal na podlagi članka Bencinska norost>>

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/291389414&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

REJVikend

Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto.

Janša izgubil tožbo tudi proti Eugeniji Carl

Predsednik stranke SDS Janez Janša je izgubil tožbo tudi proti drugi tožeči novinarki. Slednja je namreč danes dobila obvestilo okrajnega sodišča v Velenju, ki je v zamudni odškodninski sodbi zapisalo, da mora Janša novinarki TV Slovenija Eugeniji Car plačati 6.000 evrov odškodnine. In sicer v roku 15. dni pod izvršbo. Poleg tega bo moral vodja največje opozicijske stranke novinarki, ki jo je prek Twitterja žalil z zapisi, povrniti tudi pravdne stroške v višini dobrih 500 evrov. Pred kratkim je enako sodbo proti Janši dobila tudi druga tožeča v zadevi Mojca Pašek Šetinc, prav tako novinarka nacionalne televizije. Sodišče je zamudno sodbo izdalo, ker Janša pošte prvotne sodbe ni prevzel, prav tako pa mu je vročevalec ni uspel vročiti. Sodišče se sicer v vsebino ni spuščalo, kljub temu pa je v zamudni sodbi sklenilo, da so tovrstni zapisi že sami po sebi žalitev, presegajo polje svobode govora in so novinarki povzročile nepopravljivo škodo. 

Zakaj je Slovenija cerkvi vrnila gozdove, če ti dejansko niso bili cerkveni?

Cerkvi smo podarili gozdove, čeprav ni bila upravičena do njih. Zdaj želi še odškodnino, ker jih ni dobila dovolj hitro. Iz česa izhaja ta aroganca? V Mladini objavljamo pogodbo, ki smo jo pridobili iz Arhiva Slovenije in na podlagi katere je cerkev z dovoljenjem tedanjega papeža Pija IX. omenjene gozdove, z Blejskim otokom vred, pred več kot 150 leti prodala. Pogodba je sicer v strokovnih krogih znana, a še nikoli ni bila objavljena. Pomembna je predvsem zato, ker že od vsega začetka slovenske osamosvojitve odpira vprašanje, na katero ni pravega odgovora: Zakaj je pravzaprav Slovenija v postopku denacionalizacije te gozdove cerkvi vrnila, če ti dejansko niso bili cerkveni? Večina ostalih držav je takšno premoženje fevdalnega izvora upravičeno, zaradi spremenjenih oblastnih razmerij, podržavila, briksenška škofija pa ga je celo prodala. S kakšnim opravičilom lahko danes cerkev zahteva od države še desetine milijonov evrov odškodnine za neuporabo teh gozdov po letu 1991?

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

Izbor dogodkov od 3. do 5. novembra.

Novi postopki v oglaševanju ogrožajo neodvisnost in verodostojnost novinarstva

Oglasov, ki prek spleta in tradicionalnih medijev prežijo na morebitnega potrošnika, še nikoli v zgodovini ni bilo toliko kot zdaj. A iznašli smo načine, kako se jim čim učinkoviteje izogibati. Daljinec in funkcija ogleda z odlogom sta učinkoviti orožji v boju proti televizijskim oglasnim blokom. Aplikacije za onemogočanje oglasov delajo sive lase oglaševalcem na spletu. Zmanjševanje naklad in evolucijsko pridobljena sposobnost za podzavestno krmiljeno prezrtje oglasov zmanjšujeta doseg teh v tiskanih medijih. Med ljudmi in oglasi poteka nenehen boj. Ljudje sčasoma razvijemo odpornost proti vsaki vrsti oglaševanja, zato morajo oglaševalci uporabljati vedno nove strategije za vdor oglasov v naše možgane. In te strategije so vse spornejše.

Potrošniki črne propagande

Veliko je bilo zgražanje, ko so Američani in Britanci med drugo zalivsko vojno leta 1991 informacije cenzurirali tako, da mediji niso mogli objaviti niti ene fotografije žrtev te vojne. Od takrat se je veliko spremenilo. Število medijskih kanalov, prek katerih dobivamo informacije z vojnih območij, se je v zadnjih 25 letih zelo povečalo. Takšna cenzura kot leta 1991 danes ni več mogoča. Televizijsko sliko je mogoče pošiljati po satelitu. Slike arabske TV Al Džazira o vojni v Afganistanu so povsod po svetu na voljo od leta 2001, med vojno v Iraku leta 2003 je bila prestolnica Bagdad polna tujih poročevalcev, v die Zeit piše profesor Kai Hafez.

Uber odgovarja: V Sloveniji ne bo tako

Na članek Uber izgubil sodno bitko, delavcem plačani dopust, bolniška in minimalna plača se je odzvala slovenska podružnica podjetja Uber. V slednji poudarjajo, da odločitev londonskega sodišča nima nobene povezave s statusom Uberjevih partnerjev v drugih evropskih državah: "Uber ponuja različne storitve na različnih tržiščih, saj je zakonodaja različna od države do države. Uberjevi partnerji v Sloveniji bodo lahko v vsakem primeru zgolj podjetja in samostojni podjetniki, ki bodo nosilci licence za prevoz potnikov. V skladu z zakonom bodo morali biti vozniki bodisi zaposleni pri prevoznem podjetju ali pa samozaposleni, v kolikor bodo kot samostojni podjetniki pridobili licenco za prevoz potnikov."

Bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?

»Smo žrtve komunistične revolucije. Nekateri neposredno, saj jim je revolucija vzela starše ali stare starše, strice ali tete, brate ali sestre. Nekaterim je vzela pravice: do lastnine, do šolanja, do prostega gibanja, do poklica, do dela. Vsem je vzela pravico do svobode in svobodnega mišljenja, do svobodnega govora in pisanja, do enakopravnosti v družbi in pred državo. V nas je vsadila strah pred jasno in iskreno besedo. Učila je naše otroke, naše sosede, naše sodržavljane, da smo obsojeni na življenje poražencev na napačni strani zgodovine. Vsega tega naj ne bi znali sprejeti kot logično posledico upora zmagovalcem. Opredeljuje nas žalost, saj se zbiramo, da bi skupaj objokovali elito, ki jo je revolucija pobila. Opredeljuje nas prizadetost, da ni bila dovolj le smrt elite, ampak zahteva po njenem izbrisu iz narodove zavesti. Opredeljuje nas zgražanje, da po popolnem propadu komunizma naš narod ne čuti potrebe, da bi storjen zločin priznal, revolucijo obsodil in obžaloval. Opredeljuje nas upanje, da naše slovesnosti in prizadevanja odpirajo oči našemu narodu, da spozna krivico, ki jo trpimo, in jo ustrezno popravi.« To so besede Petra Sušnika, predsednika Nove slovenske zaveze, odkrito domobranske organizacije, primerljive s podobnimi političnimi organizacijami po Balkanu, ki na enak način slavijo ustaše in četnike, torej kolaborante s fašističnim in nato nacističnim režimom v času druge svetovne vojne. A obstoj in toleriranje tovrstnih organizacij sta značilnost postkomunističnega sveta. V Nemčiji česa takšnega ne boste videli. Ker je prepovedano in kaznivo. A Evropa je v tem raznolika. V Italiji na primer odkrita fašistična stališča niso prepovedana niti nenavadna.