Slava je le oblika mentalne bolezni  

V Nasmehu so se začela ljudem prikazovati strašna, nevidna, zlovešča bitja, ki so se smehljala, njihov groteskni nasmeh pa je bil tako nalezljiv, da se je prikradel tudi na lica ljudi, ki so po šestih dneh – po blodnjah, halucinacijah – naredili grizlijevski samomor. Te neuničljive, fantomske, pošastne »entitete«, ki preganjajo, strašijo, mučijo in obsedajo ljudi (in ki se v slogu štafete – »okužbe«, »prekletstva«, »aflikcije« – viralno selijo od človeka do človeka), niso videle le Zla za petami in Kroga, temveč tudi Jokerja, v Nasmehu 2, neizbežnem in presenetljivo robustnem nadaljevanju (Nasmeh je bil huronski globalni hit), obsedejo že itak stravmatizirano, a »ozdravljeno«, rehabilitirano popzvezdnico Skye Riley (Naomi Scott), karizmatično skrčko kompulzivne negotovosti, regresivnih iluzij in parazitske privilegiranosti, skoraj Chappell Roan (ali pa skoraj Miley Cyrus, če hočete), ki ji je zaročenčeva smrt ustavila kariero in ki – ob asistenci svojega menedžerskega spremstva, tudi pohlepne mame (Rosemarie DeWitt) – ravno načrtuje comeback.

Grega Repovž

25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Uvodnik

Uvodnik / Trpko razočaranje

V Mladini smo že mesece pozivali, naj vlada in državni zbor nemudoma ustavita priprave na referendum o gradnji druge jedrske elektrarne. Iz tedna v teden smo se trudili prebiti zid neverjetne politične, medijske in tudi splošne zaverovanosti v ta projekt. Vedeli smo sicer, kaj se je zgodilo: nova jedrska elektrarna v Krškem se je malodane vsem nenadoma zazdela lahek izhod te države iz podnebne krize. Ne bomo se sprenevedali, tudi samo uredništvo našega tednika je nihalo, tudi nam se je na trenutke zdelo, da morda je pa to najbolje, s tem bomo rešili problem energije, olajšali prehod v družbo, ki proizvaja manj izpustov. Ampak to unisono prepričanje o tem projektu, v katerem so z neverjetno lahkotnostjo sodelovali tudi skoraj vsi slovenski mediji, je bilo kot zid. Vse, kar smo pisali, na primer naša novinarka Monika Weiss in naš redni gostujoči pisec Zoran Kus, je ostajalo brez javnega odmeva.

Kdo je skrajna levica in kdo lahko to še postane?

Anže Logar je samopromocijo v sredino na naslednjih državnozborskih volitvah v Sloveniji izpeljal z razglasitvijo stranke Levica za skrajno levo, »antisistemsko stranko«. To ni nič novega. Medijske litanije kapitala se zaderejo na Levico ob vsakem predlogu ukrepa, ki bi premožne obremenil sorazmerno bolj kakor reveže. Logar samo vadi solistično točko v zbornem nastopu.

Premik v zadevi Smodej

Dve leti in dva meseca so minili, odkar so se začela na Instagramu vrstiti anonimna pričevanja, da naj bi bil Dušan Smodej, tedaj organizator kulturnih prireditev, mlade ženske – sam ali skupaj z drugimi – ob več priložnostih brez njihovega soglasja domnevno omamljal z drogo GHB in se nad njimi spolno in fizično izživljal. Sporno naj bi bilo tudi njegovo društvo za sodobno kulturo Fotopub, ki sodelavcem ni plačevalo za opravljeno delo. Vse te zapise, objavljene avgusta 2022, je pod drobnogled vzela policija in preiskavo končala oktobra istega leta. Skupno je odkrila 12 sumov kaznivih dejanj (konec leta 2023 je temu dodala še ovadbo zaradi suma povzročitve kaznivega dejanja goljufije), oškodovancev naj bi bilo devet, osumljenci trije. Pričakovati je bilo, da bo tožilstvo zoper njih vložilo obtožnico, a to se za zdaj še ni zgodilo. Se je pa nedavno v tem primeru zgodil pomemben korak naprej.

Kdo bo zmagal? Javno zdravstvo ali zasebni interesi?

Javna razprava o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti je končana, ministrstvo je prejelo več kot sto pripomb. V začetku novembra, torej čez dva tedna, naj bi čistopis zakona najprej sprejela vlada in nato naj bi šel v obravnavo v državni zbor. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko zakon, s katerim želi koalicija jasneje potegniti ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, začel veljati z začetkom leta 2025. Ali bo prinesel pričakovane učinke, torej okrepitev javnega zdravstva, pa ostaja odprto vprašanje. Upor zdravniških organizacij proti tej reformi je namreč silovit, nasprotujejo mu praktično vsa njihova združenja, pa tudi številni zdravniki ne sedijo križem rok, ampak iščejo poti, kako bi se izognili novi ureditvi. Nekateri njihovi načrti so tudi precej drzni, nekateri zdravniki in celo predstojniki oddelkov pa pozivajo svoje kolege kar h kolektivnim odpovedim delovnih razmerij, da bi tako bolnišnice prisilili k sprejemu njihovih pogojev.

TV komentar / Sperma, prisluhi in kri

Naj vas podnaslov tokratne televizijske kritike nikar ne zavede. Čeprav bomo na koncu pohvalili oddajo Tarča, ki smo jo gledali pretekli četrtek in je bila tam zato, ker so s tem na TV Slovenija pred začetkom uradne kampanje lahko še zadnjič naredili običajno novinarsko oddajo (brez prisilnih političnih pravil, ki veljajo v času same volilne kampanje), ne moremo mimo prav tistega dela oddaje, ki je požel največje navdušenje javnosti. Pa ne, ker bi imeli kaj proti objavljanju prisluhov ali pa proti razkrivanju dvoličnosti politikov, ki se javno sovražijo, v zaprtih sobanah pa sodelujejo, ampak ker je bilo vse skupaj zmontirano zavajajoče. Pa ne samo to: če bi novinarji Tarče prebrali novinarska poročila, bi videli, da je bilo vse to že popisano v času, ko se je dogajalo, z dvomi in priporočili pravne službe vred. In tudi vsi, ki smo zgolj pred televizijo spremljali to odisejado, vemo, da so na koncu skrajšali predlagano referendumsko vprašanje prav zato, da so pravno dvomljivost odpravili.

Česa mediji niso izpostavljali?

Minuli petek, dan po oddaji Tarča na RTV Slovenija in štiri dni pred ponedeljkovim političnim preklicem referenduma o JEK 2, je potekalo redno srečanje družbe Gen energija z novinarji. Na mizah so bili oreščki, voda in Fructalovi sokovi, aktualna razkritja s Tarče večer pred tem so bila ignorirana, uprava Gen energije sproščena, vse skupaj pa je bilo namenjeno predstavitvi treh res obsežnih ekonomskih raziskav. Vmes je bilo mogoče postaviti le eno do dve vprašanji, saj je tiskovni predstavnik družbe Gen energija Gorazd Slak vztrajal, da bodo novinarji na koncu postavljali vprašanja. Po dveh urah intenzivnih predstavitev so bila številna vmesna vprašanja seveda pozabljena, predstavnica Gen energije pa je novinarjem že pred koncem razdelila natisnjena sporočila za javnost z odebeljenimi in sugeriranimi poudarki omenjenih treh raziskav. V nadaljevanju navajamo nekaj neodebeljenih podatkov.

Gen energija vodi pripravo zakona o JEK 2

Štirinajstega novembra lani se je tretjič sestala delovna skupina za JEK 2, ki jo vodi Golobov državni sekretar Danijel Levičar. V zapisniku seje je uradna zabeležka: »Iz družbe GEN energija so povedali, da so podpisali pogodbo z izvajalcem, ki bo pričel s pripravo posebnega zakona za JEK 2.« Zabeležka iz javno dostopnega zapisnika razkriva eno od največjih anomalij pri nas, ki je, da si interesne skupine, na primer velika podjetja, same pišejo zakone. Omenjeni najeti izvajalec je bil Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, s katerim je Gen energija 6. novembra podpisala pogodbo za 48.900 evrov.

Tri naselja za 4000–7500 delavcev

Ekonomska analiza JEK 2, ki jo je izdelala Gen energija, niza tudi vrsto stroškov, povezanih s pripravo lokacije v Krškem za gradnjo JEK 2; skupaj gre za od 1,1 do 1,5 milijarde evrov. Skoraj polovica teh stroškov (495–818 milijonov evrov) je povezana s tako imenovano seizmično nadgradnjo, torej prilagoditvami, ki so potrebne zaradi gradnje na potresnem območju. Zajeti so tudi drugi stroški, na primer pavšalnih 250 milijonov evrov naj bi stalo novo stikališče, torej objekt, ki povezuje elektrarno s preostalim električnim omrežjem, ki je potrebno, ker naj bi JEK 2 stal na mestu sedanjega stikališča, več kot 113 milijonov evrov naj bi šlo za odkupe zemljišč, več kot sto milijonov za prestavitve in graditve cest in tako naprej. Posebna postavka so tudi »ureditve za čas gradnje«, ki jih Gen ocenjuje na 184 milijonov evrov, v tem znesku pa je zajeta tudi gradnja treh »delavskih naselij« – Žadovinek, Celuloza in Črnile – za 32,7 milijona evrov. To je, za primerjavo, sedem milijonov evrov več, kot je bila letošnja dokapitalizacija Republiškega stanovanjskega sklada in kot je sklad julija na razpisu ponudil za sofinanciranje zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih in bivalnih enot za leti 2024 in 2025.

Kdo bi gradil novo jedrsko elektrarno?

Za gradnjo nove nuklearke v Sloveniji si prizadevajo trije proizvajalci, s katerimi so v Gen energiji v rednih stikih. V ožjem izboru so za zdaj ameriški Westinghouse, korejski KHNP in francoski EDF, ob čemer imajo vse večjo prednost v zadnjem letu korejski ponudniki. Ta mesec smo iz Westinghousa dobili sporočilo, da se je Poljska odločila, da bo gradnjo skupine svojih prvih treh nukleark zaupala kanadsko-ameriškemu podjetju Westinghouse. Prvi od treh reaktorjev AP1000, moči 1100 megavatov, naj bi na severu države stal do leta 2033. Westinghouse, ki je zgradil krško nuklearko, ima sicer tudi med slovenskimi jedrskimi strokovnjaki in energetiki, pa tudi v vladi, največ podpornikov. Neuradno Westinghouse podpirajo zaposleni v Krškem ter več državnih sekretarjev po ministrstvih, z argumentom, da gre za tehnologijo, ki jo v Sloveniji že poznamo. V šali – zaradi očitkov, da je njihov »lobist« – državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Damirja Črnčeca nekateri imenujejo kar »dr. Westinghouse«.

Zakaj privatizacija oftalmologije ni skrajšala čakalnih dob?

Dušana Kebra že nekaj časa bega ena od zdravstvenih statistik. In sicer so to najnovejši trendi na področju operacij sive mrene. Ko je bil med letoma 2000 in 2004 minister za zdravje, se je prvič srečal s tem primerom. Tedaj so do njega prišli podatki o naraščajočih čakalnih vrstah na operacijo sive mrene, zato so na ministrstvu v te storitve vložili več denarja. Leta 2003, ko se je število operacij začasno povečalo s 6000 na 10.000 na leto, se je čakalna doba res skrajšala, se spominja, in zadeva je bila zanj ad acta.

Proti umetnemu uravnoteževanju

Kdor podrobno spremlja program TV Slovenija in eno izmed paradnih pogovornih oddaj Intervju, je bil v nedeljo zvečer morda presenečen. Televizija je namreč predvajala ponovitev že objavljenega pogovora z Melom Kovicem, novomašnikom iz koprske škofije, ki je bil prvič na sporedu konec letošnjega julija. Pogovor je vodil Jože Možina, tisti urednik in novinar, ki je nekoč zaslovel s ponavljanjem osamosvojitvenih dnevnikov obletnicam in slavi slovenske države v čast.

Vlado Miheljak

25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Dva leva

Komentar / JEK štiri-h

A Paul Weber (1893–1980) je bil odličen nemški slikar in ilustrator. Še zlasti kot karikaturist je zapustil bogato zapuščino litografij. S prefinjeno risbo se je loteval grozot vojne, položaja malega človeka v kapitalizmu, militarizma, avtoritarnosti, nadzora medijev. Eden prvih je že zgodaj opozarjal tudi na probleme ogroženosti okolja. Med številnimi odličnimi je morda politično »najgloblja« karikatura, v kateri gredo po sprehajalni poti kralj s krono na glavi in dolgo togo, obrobljeno s hermelinom, desno ob njem njegov kancler, ki ima za ušesom pisalno pero, iz žepov pa mu štrlijo listine in akti, levo ob njem pa dvorni norček z značilno večkrako kapo s kraguljčki. In med sprehodom norček z razprtimi dlanmi vpraša kralja in njegovega kanclerja: »Že, že, ampak kako bomo zdaj to pojasnili ljudstvu?« In prav za to gre. To je problem vsake, tudi sodobne politike. Ni dilema, kaj je prav, kaj je narobe, kaj je moralno, kaj amoralno, kaj krepostno, kaj zavržno, ampak zgolj, kako lumparije upravičiti. Kako nategniti ljudstvo.

Rop je najprimernejši

»Za guvernerja Banke Slovenije sem predlagala kandidata, ki je izmed vseh prijavljenih izkazal največ strokovnih, znanstvenih in vodstvenih izkušenj s področja bančništva, upravljanja in vodenja velikih sistemov, ki jih je pridobil v Sloveniji in v tujini, in je najprimernejši kandidat,« je v sredo izbiro Toneta Ropa pojasnila predsednica države in poudarila, da je odločitev sprejela po pogovorih z vodji vseh poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti in po temeljitem premisleku. Rop v parlamentu potrebuje 46 glasov. Čeprav je koalicija še pred dnevi izražala podporo finančnici s finančnega ministrstva Saši Jazbec in je vladajoča Svoboda po predsedničini odločitvi za Ropa javno izrazila »presenečenje«, ni jasno, ali gre za spor ali za dogovorjeno politično igro. Presenečena je tudi SD. V naši politični realnosti je odločilna izvoljivost, ne primernost.

Izobešanje zastav

Pred nekaj leti je prebivalce večstanovanjske hiše na Poljanski cesti v Ljubljani zmotila nacistična zastava, ki naj bi jo bila izobesila skupina mladcev na enem od balkonov. Ogorčeni sosedje so poklicali policijo, zastava je bila umaknjena, vendar je policija ugotovila, da ni šlo za kaznivo dejanje, pač pa morda le za prekršek. Podoben primer poveličevanja nacizma je sledil pred dobrim letom v Mariboru, ko so neznanci z okna na zapuščeni stavbi izobesili nacistično zastavo. Tudi v tem primeru je policija ugotovila, da izobešanje zastave ni bilo kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva.

Selitvi »umazane« industrije sledi selitev »umazanih« ljudi

Zadnja desetletja spremljamo »selitev« umazane industrije iz bogatih (zahodno)evropskih držav na evropsko obrobje, čez meje Evropske unije in celo v tretji svet. Nadgradnja tega poslovnega modela je zdaj enakovrstna selitev »umazanih« ljudi. Danska je tako najela zapor na Kosovu, kamor bo selila del svoje naraščajoče zaporske populacije. Italija pa je v sosednji Albaniji financirala gradnjo dveh migrantskih taborišč, kamor bo selila del naraščajoče migrantske populacije.

Kdo so naši lastniki?

Banka Slovenije je objavila poročilo o tujih neposrednih naložbah, ki razkriva izvor lastništva podjetij v Sloveniji leta 2023. Izvora tujih naložb analitiki centralne banke ne spremljajo zgolj glede na državo, kjer ima sedež podjetje lastnika, ampak upoštevajo izvorno državo lastnika. Naj razložimo s primerom: formalna lastnica Gorenjske banke je ciprska družba Agri Europe Cyprus Limited, ta pa je v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića; naložba se zato šteje za srbsko in ne ciprsko. Podobno je madžarska banka OTP kupila zdaj že nekdanjo NKBM (po novem OTP) prek svoje luksemburške družbe OTP Luxembourg S.A.R.L., kar se v statistikah izvora naložb ne upošteva kot luksemburška, ampak kot madžarska naložba.

Epidemija izterjav

V kulturniškem sindikatu ZASUK so se, potem ko je po podatkih finančne uprave v zadnjih mesecih odločbe za vračilo mesečnega temeljnega dohodka v skupnem znesku 939.225 evrov prejelo 274 samozaposlenih v kulturi, lotili kampanje pod geslom epidemija izterjav. »Tisti, ki v povprečju prejemamo manj kot minimalno plačo na mesec in si vse stroške dela krijemo sami, smo morali čez noč poiskati dodatnih 4000, 5000, 6000 ali 8000 evrov,« so zapisali na spletni strani. »Vrnil sem 4200 evrov samo zato, ker sem leta 2019 zaslužil približno 9000 evrov, leta 2020 pa približno 8000 evrov,« je povedal eden izmed delavcev in dodal, da je spregledal, da so v enem letu večkrat spremenili zakon in v skladu z uveljavljeno zakonodajo ni dosegel zapovedanega 20-odstotnega zmanjšanja dohodkov. Zdaj bo moral vrniti celotno pomoč države, ker je zaslužil 700 evrov preveč. Nekatere je država »pahnila na rob« in ogrozila osnovno preživetje njihovih družin.

dr. Bogomir Kovač

25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Ekonomija

Komentar / Kaj storiti?

Avtomobilska industrija je bila desetletja vrh evropske industrializacije, motor gospodarske rasti, simbol napredka. Nemške avtomobilske blagovne znamke in italijansko oblikovanje, britanski dirkalniki in francoski posebneži so preprosto evropski identitetni kapital. Toda položaj te kultne evropske industrijske panoge se je zadnja leta dramatično spremenil. Načeli so ga zablode neoliberalne globalizacije, slabi poslovni modeli koncernov, ekološki intervencionizem in kitajska tržna konkurenca. Panoga ima opraviti z največjo sistemsko preobrazbo v svoji zgodovini. Menjajo se energenti in tehnologije pogona, načini mobilnosti in pričakovanja kupcev, spreminjajo se svetovni trgi in vodilni konkurenti. Kitajska je postala v tej strateški panogi globalnega kapitalizma največji tehnološki, proizvodni in tržni igralec. Zato je avtomobilska industrija nenadoma tudi prvovrstna geostrateška tema. Zaradi nje se trese Nemčija in z njo EU. Za Slovenijo se zdi avtomobilska zgodba podobno dramatična in izzivalna. Od blizu so razpotja vedno laže prepoznavna kot brezpotja.

Otroci Ljubljane

Šokerji, troli, afterparty intelektualci, kulturna elita, ekscentriki, neresneži, provokatorji, depresivci ljubljanske avantgarde. Najbrž je bil redkokateri slovenski bend v tako kratkem času delovanja deležen toliko raznovrstnih nalepk kot ljubljanski SBO, nekoč znan kot Smrt boga in otrok. Večina teh oznak je sprva najverjetneje priletela z namenom, da bi ga na hitro odpravila kot muho enodnevnico, kot »prank«, interni ljubljanski vic, ki bo sčasoma izzvenel in utonil v pozabo, toda s svojo glasbeno genezo in ustvarjalnim zanosom si je prislužil spoštovanje marsikaterega kritika in konkretno prevetril ljubljansko glasbeno prizorišče. To soboto, 26. oktobra, bo v Cukrarni premierno predstavil svojega drugorojenca NEMOČ, za katerega njeni člani pravijo, da je njihovo najbolj zrelo in introspektivno delo do zdaj.