Grega Repovž
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Uvodnik
Leta 1997 je francoski novinar Serge Halimi, takrat novinar uglednega Le monde diplomatique, med letoma 2008 in 2023 pa je bil njegov odgovorni urednik, spisal drobno knjižico Novi psi čuvaji, neizprosno kritiko francoskega novinarstva. Za Nefrancoza je bilo to takrat naporno branje, polno imen in podrobnosti iz francoskega novinarskega, političnega in gospodarskega življenja. In vendar je bila ta knjiga izjemen in resen opomin ne le francoskemu, ampak celotnemu svetovnemu novinarstvu, da je zabredlo – da pa je hkrati poklic preveč pomemben, da bi si to lahko dovolili. A Halimi novinarjem ni očital korupcije, podkupovanja, ampak je nazorno pokazal na dejstvo, da so se novinarji ujeli v zanko in da v tej zanki celo uživajo, njihova vloga varuhov družbe pa je postala izmaličena, lažna, lažniva. Halimijeva knjiga je v delu novinarstva po vsem svetu postala mala ustava, upanje, da zdaj, ko je povedano vse, ko je vse razgaljeno, morda celo obstaja možnost, da se reši in spet postane – novinarstvo.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Uvodnik
Slovenski filozof Samo Tomšič, ki sicer deluje v Berlinu, je v drobni knjižici Psihopatologija politično-ekonomskega vsakdana v svojem eseju leta 2017 zapisal na prvi pogled zapleten stavek: »Okrog ekonomije, ki si je v neoliberalizmu dokončno priborila status sodobne ‘kraljice znanosti’ oziroma hegemonske discipline, se zbirajo ostale discipline, kot so psihologija, sociologija, matematika, farmakologija itd., ki vsaka s svojim inputom prispevajo k verifikaciji dveh ključnih političnoekonomskih hipotez: ‘egoistične hipoteze’, po kateri naj bi bili vsi ljudje narcisistične atomske enote, in ‘samoregulativne hipoteze’, po kateri naj bi bil trg zgrajen na trdnih in predvidljivih zakonih, ki jih lahko zamajejo zgolj nepremišljene politične intervencije.« Zakaj navajamo ta stavek?
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Uvodnik
»Kako jim povedati?« zveni pretenciozen naslov besedila, saj ima v sebi skrito pozicijo; nakazuje namreč, da pišoči nekaj ve in razume, a da obstaja neka druga stran, ki tega sporočila ne razume oziroma ni – če gremo do konca – tega sporočila zmožna razumeti oziroma dojeti. A ta naslov nikakor ne želi reči tega. Problem je namreč na drugi strani. Zakaj nekatera sporočila javnosti več ne dosežejo? Običajno bi se spraševali o izrekovalcu oziroma zapisovalcu teh misli. A ker je teh veliko, pa nihče oziroma zgolj omejeno ne prodre s svojimi razmisleki, ne v Sloveniji ne drugod, si je treba postaviti neko drugo vprašanje: se je morda jezik, ki je pač način komunikacije tudi ko gre za razumevanje sveta in družbenih razmerij, spremenil, in zato danes s starimi oziroma že uporabljenimi načini komuniciranja ni mogoče več nagovoriti javnosti oziroma je pritegniti?
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Uvodnik
Uvodnik / Kaj je bil Anže Logar?
Na večer evropskih volitev, ko je postalo jasno, da je SDS pod vodstvom Janeza Janše ne samo zmagala, ampak povečala število svojih poslancev, je bilo jasno, da je veliki poraženec še nekdo drug poleg levoliberalne vladajoče koalicije: to je namreč poslanec stranke SDS, človek, ki je sicer medlo in mencajoče napovedoval, da se bo postavil kot druga izbira na desnici, Anže Logar.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Uvodnik
Pred osmimi leti je kamniški trojec Matter objavil pesem Anakonda, ki je v naslednjih mesecih postala mala himna takrat mladih. Bil je čas po krizi, Slovenija je prvič spet beležila normalno gospodarsko rast, končno se je spet zdelo, da morda ne bo šlo vse v franže in v nič, da bo življenje morda spet dobilo smisel – spet so se začele pojavljati potrebe po storitvah, spet so se začele pojavljati nove službe, pa tudi povpraševanje po čem več kot le osnovnih življenjskih potrebščinah. A pesem, pri kateri je kot pevka sodelovala danes že uveljavljena slovenska filmska režiserka Katarina Rešek - Kukla, je takrat v ušesa njenih oboževalcev prinesla refren, ki je najbolje opisoval zagamani čas krize in pacanja družbe iz nje. »Edino kar je, je zdele in zdej.« Je bilo tako lažje? Da raje ne razmišljaš o prihodnosti? Trojec Matter je s svojim besedilom neverjetno zadel tisti pokrizni trenutek.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Uvodnik
Zelo velika verjetnost obstaja, da bo od naslednjega tedna Evropska unija politično blokirana skupnost. In ni izključeno, da bo tako dolgo časa.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Uvodnik
Ni bolj neprijetnega stavka za človeka, ki se vse življenje poklicno ukvarja s spremljanjem politike, kot je »Ne, ne grem volit«. In to iz preprostega razloga: ker je ta vedno znova najbolj naraven odziv, najbolj logična in človeška poteza racionalnega človeka, ki je sicer pripravljen voliti demokratične stranke, vendar pa ga vsakič znova politika razočara ali ne izpolni njegovih pričakovanj. Kako mu ugovarjati, ko ima vendar – praviloma – prav? Kako mu ugovarjati, saj vendar večina izmed nas pozna to razočaranje in ga danes izkazujejo na primer tudi vse raziskave javnega mnenja?
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Uvodnik
Uvodnik / Kakšno družbo si sploh želimo?
Stranka Levica se je tokratne volilne kampanje lotila na zanjo nenavaden način. S plakati z napisom Varnost na zeleni podlagi je namreč polepila Slovenijo, ta teden pa je napis na teh istih plakatih dobil nadaljevanje: Varnost … sta blaginja in mir.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Uvodnik
Uvodnik / Pismo Arnetu Hodaliču
Spoštovani Arne, dvakrat, trikrat sva se v življenju mimobežno srečala, kar niti ni čudno, saj delava v isti panogi. Iskreno, meni je bilo vedno malo nerodno, ker sem že vse življenje tvoj navdušenec. Če bi se malce pohecal, eni so imeli Indiano Jonesa, jaz sem imel tebe. Tvoje reportažne fotografije so mi odpirale svet, predvsem neverjetna barvitost ljudi z vseh celin, vedno tako svobodni, tako drugačni, vedno tako močni in zanimivi. Ko sem bil najstnik, si v moje življenje prinašal svet. Barve, veliko barv, veliko ljudi, obrazov. Bil si prinašalec barv.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Uvodnik
Ta teden je družba Panvita, največja domača agroživilska skupina, ki ima v najemu kar 3000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, večinoma v Prekmurju, dobila novega večinskega lastnika. Čeprav je po vseh razvitih državah v zadnjem desetletju prehranska neodvisnost ne samo ekonomska, ampak celo geostrateška in celo varnostna usmeritev – zaradi naraščajoče svetovne populacije ter tudi izginjanja in spreminjanja kmetijskih zemljišč zaradi podnebnih sprememb –, je novi lastnik 51-odstotnega deleža postal hrvaški sklad Meritus ulaganja. Za njim tudi tokrat stojijo hrvaški pokojninski skladi, torej z drugimi besedami država Hrvaška. Seveda, tudi Hrvaška in njene družbe vedo, da je prehranska neodvisnost ekonomska, geostrateška in varnostna zadeva. In da se cena hrane v prihodnosti lahko samo še vzpenja.
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Uvodnik
Uvodnik / Čas za civilno družbo
V preteklih dneh so politične stranke odtekle zadnji formalni krog priprav na evropske volitve in predstavile dokončne kandidatne liste. Prav mučno je bilo opazovati krpanje teh list strank tako imenovane leve sredine.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Uvodnik
V deželi zavisti in nenehnega godrnjanja ter zasmehovanja je kar težko napisati navdušeno besedilo – ker se to pač zdi tako čudno v tem okolju. A tokrat se ne bomo dali ustaviti, ker je zadeva, ki se je začela prav ta teden in je plod slovenske pameti – da, namenoma uporabljamo to običajno na ekonomijo in podjetništvo vezano terminologijo, ker pamet in inventivnost nista samo naravoslovju in tehničnim dosežkom namenjeni besedi –, preprosto preveč dobra in domišljena. Ta pobuda ni vezana le na Slovenijo, v naslednjih tednih se lahko spremeni v eno od glavnih tem prihajajočih evropskih volitev. In gre za čisto ideologijo (v pozitivnem smislu te besede), za človekove pravice, za to, kar si predstavljamo kot Evropo in kot Slovenijo. O čem torej govorimo? Seveda o kampanji Inštituta 8. marec »Moj glas, moja izbira«, kampanji za uveljavitev dejanske pravice do splava za vse ženske v Evropi. No, dejansko gre za ubranitev te pravice, ne samo za poskus razširitve.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Uvodnik
Izvolitev Matjaža Hana, podjetnika po duši, kot zapiše Jure Trampuš v naslovni temi te Mladine, je morda večji premik na slovenski politični sceni, kot se zdi na prvi pogled. Še več: ni izključeno, da gre tudi za največji premik na levoliberalnem političnem prostoru.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Uvodnik
Franci Delić Zavrl je nekdanji urednik Mladine, nekdanji direktor marketinške skupine Pristop, danes pa solastnik in direktor različnih podjetij v sklopu konglomerata Herman & partnerji, lastnik podjetja za komuniciranje Stratkom, a na kratko bi ga opisali kot lobista in svetovalca za krizno komuniciranje. Zavrl je sicer nekako korekten človek, celo prijeten, starejši ga poznajo kot enega od četverice JBTZ. Njegovi lobistični pritiski na medije so sicer gentlemanski, a je zaradi moči, ki jo ima kot velik posrednik na medijskem trgu, tudi brutalen igralec, sploh za tiste, ki so mu kaj dolžni ali so šibki. Zavrl nima nobenih resnih zadržkov pri izbiri naročnikov, dela za leve in desne, enkrat lobira za lastnike nekdanje družbe Salonit Anhovo, drugič za Janšo ali pa daje delo njegovemu sinu, dela tudi za SD, čeprav tega ne prizna, dela za različne firme in posameznike, sploh tiste, ki imajo težave ali hodijo po robovih zakonodaj. Ni osamljen, ne nazadnje je na podoben način na medije pritiskala tudi danes predsednica, pred tem pa odvetnica Nataša Pirc Musar. Zavrl sicer večino stvari dela pretežno transparentno. In tudi nima težav govoriti o njih.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Uvodnik
Redko dobimo sleherniki neposreden vpogled v zakulisne pritiske, ki jih interesne skupine izvajajo na odločevalce v državi. Ne samo zato, ker so predstavniki kapitala spretni in za to najemajo najboljše svetovalce in posrednike, ki pritiske izpeljejo tako, da nihče ne more z gotovostjo trditi, da se je kaj sploh zgodilo. Žal pa tudi funkcionarji, na katere se pritisk izvaja, o tem ne želijo govoriti javno, ne glede na grobost predstavnikov kapitala. Pretekli teden se je zgodil primer takšnega pritiska prek dnevnika Delo v lasti gradbenega velikana Kolektor. Primer je zanimiv, ker je na eni strani interes večine prebivalcev Slovenije, na drugi pa interes kapitala, gre za gradbenike, investitorje in banke.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Uvodnik
Uvodnik / Zadnje dejanje afere Litijska
Ljubljanski župan Zoran Janković je v zadnji oddaji Marcel, ne da bi ga voditelj Marcel Štefančič, jr., vprašal, navedel dva principa, ki naj bi ga opredeljevala kot levičarja, za kar da se ponosno deklarira: »Eden je odnos do sodelavcev, še iz časa Mercatorja, in drug je odnos do druge svetovne vojne.« Ne pravimo, da je kaj narobe z njima. Skrb za zaposlene je vrlina dobrih menedžerjev (pri čemer se ne opredeljujemo, ali je bil Janković res skrben do zaposlenih v Mercatorju ali zaposlenih v mestni upravi). Tudi spoštovanje partizanstva in narodnoosvobodilnega boja je brez dvoma vrlina in pomembna samoopredelitev, ki definira odnos do zgodovine in zgodovinskih odločitev. V Sloveniji imamo namreč še vedno velik del politike, ki ima pozitiven odnos do kolaboracije, tudi RKC do danes ni zmogla obsoditi lastnega sodelovanja in organiziranja podrejenih enot za nemške in italijanske okupatorje ter prisege Hitlerju. Janković hoče s tem tudi povedati, da ima pozitiven odnos do socialistične preteklosti in nekdanje skupne države.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Uvodnik
Sedemindvajsetega februarja letos je iz Pariza prišla novica, ki se je Evropejcem zdela čudna in nesprejemljiva. Francoski predsednik Emmanuel Macron, karkoli si že mislimo o njem, brez dvoma nima dlake na jeziku. In na neformalnem srečanju predsednikov v Parizu, ki se ga je udeležil tudi premier Robert Golob, posvečeno pa je bilo predvsem razmeram v Ukrajini, je Macron načel tabu temo.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Uvodnik
Uvodnik / In če ima Golob prav?
Ne vemo, slutimo pa, da v naslednjih tednih premiera Roberta Goloba čaka mala medijska smrt. Kaj je naredil in sporočil s svojimi dejanji in menjavami v preteklih dveh tednih? Dal je košarico klasičnim medijem, časopisom, televizijam, spletnim stranem, komentatorjem, novinarjem, mnenjskim voditeljem. Sporočil jim je, da jih vidi kot oviro v svojem komuniciranju, sporočil jim je, da ne razume slovenskega medijskega prostora kot normalnega, ampak se mu zdi nenormalen, zato bo poskušal komunicirati z javnostjo drugače. Prek sodobnih družbenih omrežij. Premier stavi na Facebook in Instagram.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Uvodnik
Uvodnik / Temu smo nekdaj rekli kraja
Vrniti se moramo leto nazaj, v čas, ko je Golobova vlada še načrtovala uvedbo davka na nepremičnine. Dovolj je bil en nastop zgoraj citiranega Tilna Božiča, da je bila na nogah celotna Slovenija – in Božič ni rekel nič drugega, kot da je treba uvesti davek na nepremičnine in pravičneje obdavčiti premoženje. Dan zatem se je začel medijski pogrom proti državnemu sekretarju (da, mediji radi to naredijo za elito), tako oster in enoten, da se je od njega na koncu distanciral še premier Robert Golob.
-
Uvodnik / Kriv je minister Han
Anja Z. je stara 32 let. Na prvi pogled bi lahko rekli, da ji ne gre slabo. Že tri leta je zaposlena v ugledni javni raziskovalni instituciji, službo pa ima za nedoločen čas, delo jo veseli, sodelavci so prijetni. V Ljubljani živi že od študentskih let, a seveda se ima še vedno za Mariborčanko. Živi v enoinpolsobnem stanovanju za Bežigradom pri Plečnikovem stadionu, prijetno in svetlo je. Tudi najemnina je čisto sprejemljiva – 580 evrov na mesec. Uradno sicer velja, da plačuje 180 evrov najemnine, saj v stanovanju uradno najema le sobico. V stanovanju živi že pet let. Pred desetimi dnevi se je oglasil njen najemodajalec in ji povedal, da mora 1. maja iz stanovanja.
-
Uvodnik / Farsa v državnem zboru
To sredo se je v državnem zboru zgodila farsa, pri čemer je farsa v resnici mil izraz za dogajanje. SDS in njen voditelj Janez Janša sta namreč na korupcijski pranger postavila stranko Gibanje Svoboda, SD in z njima Levico, kot prvega in najhujšega skorumpiranca pa predsednika vlade Roberta Goloba. Seveda še zdaleč ne trdimo, da korupcija v te stranke ne sega (Levica sicer nima niti ene korupcijske afere), daleč od tega. Ne trdimo tudi, da so na korupcijo in malverzacije v tej vladi dovolj občutljivi. Še več, stranki Svoboda se je s primerom Sanje Ajanović Hovnik zgodila težka korupcijska afera, katere del je tudi dejstvo, da se je zaradi poskusa zlorabe javnega denarja umaknjena ministrica zdaj znašla med najbolje plačanimi v javnem podjetju Slovenske železnice – kar je največja sramota te zgodbe. In seveda – tudi stranka SD v tem trenutku sploh ne ve, ali se lahko izvleče iz afere, ki so jo zakuhali njeni člani iz druge vrste pri nakupu stavbe za pravosodno ministrstvo.
-
Že pred volitvami leta 2022 so vse stranke, ki so kasneje prišle v državni zbor, napovedale, da z Janšo in SDS zaradi njenih skrajnih stališč in avtoritarnega vodje niso pripravljene sodelovati. Razen Nove Slovenije. A po volitvah 2022 je tudi Nova Slovenija sporočila, da ni več pripravljena sodelovati z Janšo kot predsednikom stranke. Janša je sicer skrajni politik, ni pa neumen. Da bi lahko še kdaj naredil koalicijo in dobil vlado, bi – kot priznava tudi sam – v proporcionalnem volilnem sistemu potreboval »tretjega« partnerja.
-
Vlada je imenovala novega direktorja javne agencije Spirit. Gre za državno agencijo, ki podjetjem za različne razvojne projekte razdeli okoli 50 milijonov evrov – vsako leto. Vse poteka prek javnih razpisov, gre za agencijo, ki razpolaga z zneski, razmeroma visokimi za slovenski prostor. Agencija spada pod ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han, sicer drugi človek SD. In koga je na Hanov predlog vlada imenovala na položaj direktorja za petletni mandat? Dosedanjega vršilca dolžnosti Roka Capla, ki ga je na mesto vršilca dolžnosti februarja 2022 postavila vlada Janeza Janše, ko je ministrstvo še vodil predsednik SMC oziroma stranke Konkretno Zdravko Počivalšek.
-
Pa smo dobili to, kar nam Anže Logar že ves čas, očitno zadnje dni tudi s plakati, razlaga kot pravo in dobro politiko: tako poveličevano sodelovanje in povezovanje. Nakup bodoče sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani za 7,7 milijona evrov je to, o čemer sanjajo vse na politiko priklopljene klike – sodelovanje. Sodelovanje vseh klik in političnih strank pri gospodarjenju z javnim denarjem. O tem govori Logar. O tem govori Borut Pahor. In kaj to dejansko pomeni? Da se oni med sabo dogovorijo, si torej razdelijo posle in s tem denar, državljani pa smo zadovoljni, ker imamo enotno politiko. To je ta enotna politika.
-
V zadnjih mesecih se v medijih kopičijo primeri zakonitega, a vseeno nesprejemljivega prepletanja javnih in zasebnih interesov – pri čemer vse skupaj poteka vedno znova z javnim denarjem in znotraj javnih ustanov ter na škodo države in njenih interesov kot tudi samih institucij. Ne samo to: v javnem sektorju zaposleni posamezniki in institucije, ki jih običajno vodijo, se vse pogosteje vedejo, kot da gre za zasebna podjetja, njihov prvi interes pa je zaslužiti čim več – vse to znotraj javnega sistema.
-
To je besedilo o Gazi in odgovornosti mednarodne skupnosti za pokol, ki tam pravkar poteka. Ta odgovornost je že nastala in soočenje z njo bo trdo. Trajalo bo desetletja.
-
Konec preteklega tedna je po družbenih omrežjih najprej v Ameriki, nato pa po Evropi, tudi v Sloveniji, zakrožila fotografija treh avtobusov mestnega prometa iz Osla. Avtobusi stojijo v neodmetanem snegu, visokem okoli 80 centimetrov. Pripis, ki so ga objavljali ljudje, je bil takle: »Poglejte te avtobuse v Oslu, zgodil se je popoln kolaps zaradi temperatur med –7 in –14 stopinj, električni avtobusi so se spremenili v ledene kocke.« Takšnih laži je na družbenih omrežjih in za gostilniškimi omizji ogromno – takšne zgodbice so del človeštva, pretiravanja pa tudi.
-
Naj za začetek kar ponovimo, kar smo zapisali ob odločitvi premiera Roberta Goloba, da zamenja Tatjano Bobnar: šlo je za politično neumno odločitev, na premiera so vplivali ljudje, ki ves čas spletkarijo, ki so torej po načinu razmišljanja bliže Janši. Takrat je bilo jasno, da mu bo ta obračun škodoval, ker pač ljudem ni nikoli všeč, če se premieri vmešavajo v delo in kadrovanje v policiji.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Uvodnik
Razprave o kritičnih družbenih problemih se nemalokrat končujejo s kazanjem na krivca za nastale razmere. In pogosto se zgodi, da so v očeh družbe, predvsem pa popularnih mnenjskih voditeljev, zlasti politikov, krivi tisti, ki so na probleme opozarjali, nove, še slabše razmere pa so le še dodaten dokaz, da so sami imeli ves čas prav v svoji izvorni tezi, da sta namreč neki družbeni podsistem ali pa družbena skupina problem sama po sebi. Še huje. Ker so ti, ki kažejo na krivce, medijem običajno zanimivejši, ker seveda govorijo bolj sočno in kleno, jim na koncu to mnenje uspe uveljaviti na vseh ravneh družbe. In se vse še enkrat ponovi, zanka okoli manjšin in družbenih podsistemov se še bolj zategne, konflikt pa le še narašča.
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Uvodnik
Televiziji Slovenija in še zlasti Janezu Janši smo lahko hvaležni, da smo imeli v ponedeljek možnost gledati najprej uro intervjuja s predsednikom vlade Robertom Golobom, nato pa še prav toliko časa intervju s predsednikoma SDS in NSi, Janezom Janšo in Matejem Toninom. Zakaj smo za to lahko hvaležni Janezu Janši?
