Grega Repovž
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Uvodnik
V letošnjem sezonskem gledališkem listu je Goran Injac, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, tudi sicer uveljavljen in provokativen ustvarjalec na evropski ravni, zapisal: »Današnji trenutek zaznamujejo vnovični napadi na umetnost, ki razmišlja o kontekstu in poskuša sprožiti družbeno razpravo. Njihov namen je depolitizirati gledališče in ga spremeniti v brezskrbno zabavo, ki ne bo postavljala nikakršnih vprašanj, še zlasti pa ne v zvezi s tem, kar se pri nas dogaja tukaj in zdaj. V tem trenutku smo priče velikemu konservativnemu prevratu, ki že uničuje gledališče v različnih evropskih državah, v Sloveniji pa poskusom uveljavitve nekakšne neartikulirane, vendar konservativne kulturne agende.« Omenjeni citat potrebuje nekaj konteksta. Injac namreč izhaja iz dogodka, ki se je zgodil na začetku letošnjega leta, še pod prejšnjim ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom, vse skupaj pa se je začelo že v času ministra Toneta Peršaka. Že tri leta zapored je namreč pristojna komisija ministrstva za kulturo ob podelitvi sredstev Mladinskemu gledališču zapisovala res čudne, v svojem bistvu komisarske ocene gledališča.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Uvodnik
Svet slovenske energetike je izrazito politična zadeva. Celotno področje bi lahko poimenovali kar mali politični in strankarski raj. Energetika je namreč navidezno pravi konkurenčni posel, s katerim kot da država nima in ne sme imeti nobene zveze, ker sicer ne bi deloval po ekonomskih načelih. To naj bi bil resen biznis, s konkurenco, trgom, velikimi igralci, hudimi boji za vsakega odjemalca. Pa ni. V resnici je to popolnoma državni sistem, ki pa je ravno dovolj izločen iz države, da zanj ne veljajo pravila javnega sektorja, hkrati pa je ravno dovolj vključen v državo, da lahko politika na energetiko vpliva. Strankam na primer ni nikoli uspelo uvesti pokrajin, a ko gre za razdelitev vpliva v energetiki, so se politične stranke sposobne dogovarjati in tudi dobro sodelujejo. Med strankami velja tiha zaveza molka in tudi vsaka nova stranka, ki vstopi v vladne prostore, hitro dobi svoj »energetski okoliš«. V inkriminirani družbi Sodo sta si na primer vpliv v harmoničnem sodelovanju delili sicer največji politični nasprotnici SDS in SD.
-
6. 9. 2019 | Mladina 36 | Uvodnik
Do sredinega sporočila s koalicijskega srečanja z Levico, da so zbližali stališča in se uskladili, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenese v obvezno, je treba biti zelo skeptičen. Ne, ker ne bi verjeli, da so tisti, ki so sedeli na tem srečanju, držali figo v žepu. Ampak zato, ker je zdravstveno zavarovanje tudi izrazito ideološko vprašanje. Je tudi zelo povezano s stranko NSi oziroma njenima predhodnicama SKD in SLS ter s stranko SDS.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Uvodnik
V zadnjem mesecu je v javnosti potekala debata, ali bo državni proračun sprejet – ima vlada zagotovljeno podporo ali ne, se bo zapletlo na relaciji med koalicijo in Levico. Vendar so to napačna vprašanja. Dejstvo je, da je proračun, kot ga je pripravila vlada Marjana Šarca – seveda dokument še ni dokončen –, v tem trenutku slab dokument, ki v spremenjenih mednarodnih okoliščinah že kratkoročno ogroža stabilnost države. Šarčeva vlada je oholo zavračala pozive, naj bistveno poveča investicije v gradnjo socialnih stanovanj, razen drugega tira (ki pomaga zgolj Luki Koper) ni predvidela nobene velike naložbe, ki bi imela multiplikativni učinek, ni pripravila bančnega zaledja za podjetja, ki jih bo prizadelo ohlajanje nemškega gospodarstva. Vse te stvari bi morale biti del proračuna, vendar niso. V enem letu ni bil narejen noben resen korak na vseh naštetih ključnih področjih, niti en korak ni bil storjen, da bi se začeli družba in ekonomija prilagajati porajajočim se novim okoljskim standardom, ki dejansko pomenijo industrijsko revolucijo. Proračun, kot je predviden, bi bil ustrezen za leto 2019. Za leto 2020, ki bo leto ohlajanja, pa je neprimeren.
-
23. 8. 2019 | Mladina 34 | Uvodnik
V imenu Marije, Kraljice Slovencev
V torek so slovenski mediji prejeli vabilo Nove Slovenske zaveze, društva, ki promovira ravnanje domobrancev v času druge svetovne vojne. V večini evropskih držav društva, ki bi poveličevala ravnanje kvizlingov med drugo svetovno vojno, ne obstajajo in ne morejo obstajati. Društva, ki so (vsaj delno) prikrito poveličevala fašizem ali nacionalsocializem po drugi svetovni vojni, so bila dolga leta značilna predvsem za Italijo in Avstrijo, kjer so se denacifikaciji in defašizaciji izognili. Še danes vidimo posledice tega v obeh državah. V Zahodni Nemčiji so ves čas – zaradi dolgoletnega nadzora zaveznikov in tudi razščiščenja, skozi katero je šla država na zahtevo mlade generacije po letu 1968 – prepovedana in nezaslišana.
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Uvodnik
Že v času krize, pred desetimi leti torej, pa ob napovedih, da bo prišlo do temeljnih sprememb v naravi dela – da bodo torej nekatera delovna mesta že srednjeročno začela izginjati –, smo v Mladini pisali o tem, da bi se morala Slovenija začeti ukvarjati z biznisom, imenovanim starost. Živimo sredi Evrope, sredi odločno starajoče se Evrope, kjer se doživetvena starost zaradi boljšega življenja in napredka znanosti vidno povišuje – in Slovenija sama je tudi taka država. Izpostavljali smo, da bi morala Slovenija iz skrbi za kakovostno in prijetno življenje starajočega se prebivalstva narediti panogo, novo panogo. Da bi torej morali začeti graditi prilagojena naselja, ustvariti celo panogo oskrbe in nege, ob tem razvijati tudi posebne bolnišnične dejavnosti in centre zdravstvene oskrbe. S tem bi ustvarili novo gospodarsko in zaposlitveno področje, ki pa v nasprotju s turizmom ne traja le nekaj bolj izrazitih poletnih mesecev, ampak vse leto.
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Uvodnik
V 13. številki (4. julij 2019) revije London Review of Books se v uvodnem prispevku avtor Malcolm Bull loti knjige Williama Daviesa Nervozne države: Kako so čustva prevzela svet. Knjiga je intrigantna, utemeljuje pa osnovno, sicer nevarno tezo, ki jo povzema že naslov: da se ljudje v današnjem svetu, zlasti v družbenem in političnem življenju, presenetljivo – glede na razvoj, ki so ga dosegle družbe – odločajo vse manj racionalno, to pa je tisto, kar je ne nazadnje pripeljalo do izvolitve Donalda Trumpa in brexita, čemur bi seveda lahko dodali v sodobnem srednjeevropskem prostoru še množico zelo podobnih političnih dogodkov, začenši z močjo populistične SDS v Sloveniji.
-
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Uvodnik
Ta teden je Agencija za varstvo konkurence dovolila družbama Dnevnik in Večer, da iz svojih družb izločita v novo podjetje oba časnika, po katerih nosita ime. Gre torej za ustanovitev novega skupnega podjetja, za katerim bosta stali podjetji materi, ki pa ohranjata svoje preostale dejavnosti. Po predvidevanju naj bi v naslednjem letu postopoma nova družba prevzela zaposlene in poslovne procese, ki so vezani na izdajanje teh dveh medijev. Gre za razumno odločitev lastnikov, speljano za slovenske razmere presenetljivo modro in premišljeno, ki vsaj na srednji rok krepi položaj tako Dnevnika in Večera. Kljub temu pa obžalujemo, da se je to zgodilo, saj je vse skupaj dejansko posledica krčenja branosti tiskanih medijev in spremenjenih življenjskih navad sodobnih družb. A treba se je boriti za vsak resen tiskani medij, to je z vidika razvoja in ohranjanja družbe na čim višji ravni izjemno pomembno. Bistveno sporočilo je, da omenjeno združevanje omogoča Večeru in Dnevniku večjo stabilnost. To je dobro za celotno družbo in tudi za celoten medijski trg. Čeprav so mediji konkurenčni, je za vse skupaj izjemno pomembno, da čim manj ljudi neha brati resni tisk. Propad vsakega resnega medija je slab za vse ostale, vpliva na bralne navade nacije.
-
26. 7. 2019 | Mladina 30 | Uvodnik
Res je bilo nenavadno v preteklih dveh tednih poslušati privoščljiva poročila slovenskih medijev, ko so navajali sicer vprašljive podatke o tem, da je obisk turistov v juliju – po dvanajstih dneh tega meseca, sic! – nižji za šest odstotkov glede na preteklo leto. Pri čemer je seveda večina medijev pozabila dodati, da je v istem trenutku na letni ravni hrvaški turizem že beležil več kot štiriodstotno rast glede na preteklo leto.
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Uvodnik
O nujnih ukrepih, ki bi ustavili podnebne spremembe, se je najbolje pogovarjati poleti. Vsi, razen resnično trdobučnih in grimsov, poleti razumemo, da se razmere spreminjajo. In vsi vemo, da to, kar se nakazuje v prihodnosti, res ni dobro. Vendar se skoraj vse razprave tudi v javnem prostoru hitro ustavijo pri vprašanju potrošnje in ekonomije. A že to je dobro. Zmanjšati porabo. Se odpovedati nekaterim danes samoumevnim, z vidika vplivov na okolje pa pregrešnim, norim navadam. Pogovor o zmanjšanju porabe plastike razumejo vsi, otroci v vrtcih se o tem posredno učijo že prvo leto v jaslih. Da je samoumevnost rabe avtomobilov in letal vprašljiva, tudi razumemo vsi, čeprav je le malokdo kaj v resnici spremenil.
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Uvodnik
Visoki funkcionarji te države naj bi bili tudi razmišljevalci. Od predsednika računskega sodišča bi na primer pričakovali, da bo razmišljal o prihodnosti, da bodo torej poročila računskega sodišča na primer že merila ogljični odtis naložb države. Taki so namreč po Evropi predsedniki računskih sodišč. Ne vsi, veliko pa jih je takih. Najznamenitejši med njimi je sir John Bourn, dolgoletni predsednik britanskega računskega sodišča (do leta 2008), ki je uvedel nenavadne revizije vrtcev, vlakov, muzejev in podobnega in povzročil pravo revolucijo po vsem svetu. Britansko računsko sodišče se je takrat prenehalo ukvarjati zgolj z vprašanjem, ali je bil vsak funt pravilno porabljen, ampak se je spraševalo tudi o tem, kako zadovoljni so na primer otroci, ko obiščejo galerijo Tate. Se dobro počutijo? Ali razumejo napise, ki so pod eksponati? Kaj naredijo, če jim je dolgčas? Predvsem pa se je računsko sodišče z Bournom začelo ukvarjati z vprašanjem, zakaj sploh je država, kaj je njen namen.
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Uvodnik
V dneh po izbiri vodilnih kadrov Evropske unije za prihodnjih pet let smo tudi v Sloveniji slišali, kako slabo je, da na pomembnem položaju ni nobenega kandidata iz Vzhodne Evrope. Da bi bilo simbolno to dobro, da se pokaže spoštovanje do novih članic.
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Uvodnik
Leta 2017 je izšla knjiga staroste slovenske ekonomije Jožeta Mencingerja Udba in bela tehnika. Gre za izbor njegovih člankov in predavanj od leta 1988 do izida, vsebinsko pa za enega najboljših učbenikov slovenske sodobne zgodovine, pri čemer je Mencinger seveda izreden pisec in je branje človeku tudi v užitek. No, a čeprav je ta knjiga zgodovina te države, naj vas to ne zavede: ob branju se človek ne počuti prav nič zaneseno in ponosno, ampak mu je na trenutke malo nerodno, pretežno pa kar zelo. Morda bi prav zato morala biti knjiga Udba in bela tehnika obvezno branje za vsakogar, ki bi rad bil javni uslužbenec, poslanec, minister ali premier. Zlasti slednji bi knjigo morali jemati kot brevir, kot žugajoči zgodovinski spomin, ki jih opozarja, da niso prvi na tem položaju in da niso prvi, ki delajo neumnosti, ki jih sicer znajo zlahka in energično utemeljevati, le neuki (ali pa zavedeni) narod je vedno znova nerazumevajoč.
-
21. 6. 2019 | Mladina 25 | Uvodnik
»Glede na včeraj videno v oddaji o sanaciji bank bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke. Zlasti ne vprašljivim skladom. Prakse tedanje Evropske komisije so bile močno nenavadne.«
—Premier Marjan Šarec 7. junija še ne ve, da bo 19. junija prodal Abanko
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Uvodnik
Evropska visoka politika je v teh dneh – že vsaj petič – dvignila roke in dokončno obupala nad Veliko Britanijo. Potrpežljivost, s katero so evropske države prenašale norost Velike Britanije in upale, da bo morda v zadnjem trenutku – in zadnjih trenutkov je bilo v tem letu veliko – prišlo do streznjenja na Otoku, je vredna Nobelove nagrade za potrpežljivost. Če bi seveda obstajala.
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Uvodnik
Prav čudna razprava se je vnela v tej državi – kdo bo komisar v evropski komisiji. Ne, kako zastaviti, da bomo imeli večji vpliv v evropski komisiji. Nihče ne govori o tem, kako bi z izbiro morda vplivali na politično usmeritev komisije in unije. Nič od tega.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Uvodnik
Pretenciozno bi bilo napisati, da je bil izid Levice na volitvah pričakovan, so ga pa nakazovale javnomnenjske raziskave. Razlogov za neuspeh je več.
-
24. 5. 2019 | Mladina 21 | Uvodnik
»Nikoli ne padeš v isto brezno. Zato pa vsakič padeš na enak način, napol smešen, napol zgrožen.« To so besede iz zaključnega odstavka izjemne in pretresljive knjige Dnevni red Érica Vuillarda (Beletrina, 2019), ki v počasni človečnosti, normalnosti, mirnem toku in zato neizmerni grozljivosti opisuje uvod v drugo svetovno vojno. A naj bo ta zaključni stavek le izhodišče.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Uvodnik
Še ograj, še vojakov, še policistov
V Mladini smo oktobra 2015, ko je Cerarjeva vlada začela v varovanje meje vključevati vojsko, ograje pa še ni bilo, zapisali: »Če bo tudi Slovenija postavila ograjo, bodo begunci iskali naslednji najboljši prehod. In kaj bomo potem, ko bodo vseeno prehajali mejo? Bomo nanje streljali?« Zdaj smo v tem položaju. Kljub veljavni zakonodaji in podpisanim mednarodnim konvencijam slovenska vlada ne izvaja azilne politike, temveč begunce zavrača, jim preprečuje, da bi zaprosili za azil, temelj njenega ravnanja pa je javnosti prikrito navodilo. Na meji imamo panelno ograjo in rezilno žico, tam patruljirajo policisti in vojaki. A begunci so vse bolj prisotni, lahko jih srečamo kjerkoli. Če smo prej vedeli, kje so, če so bili prej obravnavani v zakonitih postopkih, zdaj ni več tako. Večina v Slovenijo pride ilegalno, zgodilo se je točno to, na kar smo opozarjali in bili deležni očitkov, da ne razumemo razsežnosti dogajanja.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Uvodnik
V sredo so v državnem zboru na odboru za zdravje zavrnili predlog domnevno usklajenega amandmaja koalicije, s katerim bi zdravstvenim domovom in drugim zdravstvenim institucijam preprečili hitro privatizacijo zdravstvenega sistema. Kot je zdaj jasno (ne nazadnje so to zapisali v svoje pogajalske zahteve), zdravniške organizacije poskušajo prisiliti državo, vlado in ministrstvo za zdravje, da bi zdravnikom dopustili, da z zdravstvenimi zavodi sklepajo individualne poslovne pogodbe. Da postanejo zdravniki podjetniki. Da torej ne bi bili več zaposleni, ampak poslovni partnerji, ki se sami pogajajo za plačilo in seveda tudi za obseg dela. Pri tem namreč manipulirajo s svojimi kolegi, bolniki in javnostjo.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Uvodnik
Že dolgo nismo imeli pred sabo dokumenta, ki bi tako jasno razkrival dejanski način dela evropske komisije, kot je ovadba slovenskih kriminalistov zoper nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca (in soodgovorne). Slovenski kriminalisti so opravili izjemno delo, ovadbo bi bilo treba nemudoma prevesti in poslati vsem medijem in institucijam v Evropi, zlasti pa kriminalistom v Belgijo in Nemčijo. To ni slovenski škandal, zaradi dokumenta bi morale evropske države skupaj izvesti veliko preiskavo delovanja evropske komisije. Pri čemer je Jazbec, prvo ime na ovadbi, dejansko le nevestno opravljal svoje delo – oziroma izpeljal, kar so od njega zahtevali, čeprav je vedel, da za to ni temeljev. Verjetno za to ni dobil niti evra, ampak je tako ravnal, ker je pač prevzeten in častihlepen. Nobene strokovne, kaj šele avtonomne drže ni izkazal, vedel se je podrejeno.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Uvodnik
Ob razglasitvi sodbe v primeru Milko Novič (nedolžen) smo se mediji znašli v težavah. Pred sabo smo imeli primer obravnave umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika in nenavadno (ponovljeno) sojenje sodnika Zvjezdana Radonjiča, ki je primer zoper Noviča vodil čudno, predvsem pa ni naredil dovolj, da bi odstranil dvom o svoji pristranskosti. Na Mladini smo se na primer obregnili ob dejstvo, da je brez pomisleka za izvedenca angažiral človeka, ki je prek politične stranke neposredno povezan z Novičem, oba sta namreč jasno povezana s stranko SDS, ki se je tudi sama zelo angažirala pri branjenju svojega člana Noviča. In ko so stvari postajale vse bolj neobičajne, se je Radonjič odločil, da ta proces zaključi bliskovito, onemogoči večino zaslišanj. Kako, zakaj bi nekdo tako ravnal v enem najbolj zapletenih primerov v zadnjih letih?
-
19. 4. 2019 | Mladina 16 | Uvodnik
Bolj nori ko so časi, modrejše voditelje potrebujejo države. Zlasti majhne.
-
12. 4. 2019 | Mladina 15 | Uvodnik
Kje so meje sindikalnega boja? Sindikati morajo pogosto hoditi po robu, da izsilijo spremembe položaja zaposlenih, ki jih zastopajo. Včasih so na primer stavke tudi nezakonite. A to je del sindikalnega boja. Na drugi strani so namreč močnejši nasprotniki, uprave družb ali vlade. Uprave in države imajo že v izhodišču večjo moč, dostop do boljših (in dražjih) svetovalcev in pravnikov, tudi zakonodaja je pogosto na strani delodajalcev. V dobi neoliberalizma se je položaj zaposlenih in sindikatov še poslabšal, zlasti v zasebnem sektorju. Sindikalni boj je dandanes otežen. Pri tem je vseeno pomembno, da se vsi sindikati držijo neke elementarne etike – vsakršno presežno izigravanje sindikalnih pravic namreč na koncu lahko škoduje vsem zaposlenim in sindikalnemu boju.
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Uvodnik
Ko je v ponedeljek, 25. marca, na uredništvo Mladine prispelo protestno pismo madžarske veleposlanice v Ljubljani Edit Szilágyiné Bátorfi, ki je Mladini očitala, da je naslovnica z upodobljenim madžarskim premierom »prestopila vse meje, je nezaslišana in obenem obžalovanja vredna«, smo bili na uredništvu malce presenečeni. »Protestiram proti načinu, na katerega ste upodobili predsednika Vlade Madžarske. Nezaslišano in nesprejemljivo je, da predsednika vlade države, ki je zaveznica Slovenije v EU in v Natu, enačite s pripadniki mračnih sil preteklosti!« Presenetil nas je namreč jezik, ki je spominjal na neki drug čas ter tako nazorno razkrival naravo madžarskih oblasti in tudi veleposlanice same. Pismo je bilo še en kamenček v mozaiku, ki tako jasno kaže, s kakšno politiko imamo opravka v sosednji državi in kaj se je zgodilo v državi Evropske unije, ki naj bi bila nekakšna zveza demokratičnosti. In pismo je bilo še en dokaz, kakšna sramota je, da Evropska ljudska stranka ni zbrala moči, da bi izključila Fidezs Victorja Orbána iz svojih vrst – o čemer je govorila naslovna tema, ki je razburila madžarsko politiko.
-
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Uvodnik
Včasih se zdi, da je Slovenija od informacij odrezana država. Da nimamo internetnih povezav, da nimamo podatkov o tem, kaj se dogaja v drugih državah, da časopisi v to državo iz tujine ne prihajajo, da ne obstajajo nobeni primerljivi podatki, da z drugimi besedami živimo v kapsuli, v katero ne prodre nobena informacija. Zlasti ko gre za ekonomijo. In tako se nam je pretekli teden lahko zazdelo, da smo pred gospodarskim zastojem, kolapsom, da imamo noro visok primanjkljaj, zaradi katerega je državni proračun neustaven. A priča smo bili le še enemu katastrofičnemu laganju. In zakaj potem vsi ostali ponavljajo te popolne neumnosti in sodelujejo v tem neverjetnem katastrofizmu. Zakaj? Zakaj se raje ne ukvarjajo s športom? Zakaj Rosvita Pesek raje ne organizira koncertov – če se ji ne da prebrati niti enega resnega članka o stvareh, o katerih pripravlja prispevke? Saj je to tudi častno delo – in tudi obvlada ga.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Uvodnik
V sredo je bil končno podpisan sporazum med vladnimi strankami in opozicijsko Levico. Vodja poslanske skupine Socialdemokratov Matjaž Han, stranke, ki je zadnja negodovala zaradi sporazuma – vse ostale so tega jokerja izkoristile že prej, le Karl Erjavec se je vzdržal in svojim koalicijskim strankam jasno nakazal, da to preigravanje razume le kot merjenje dolžine kravat –, se seveda ni mogel vzdržati, da ne bi spet izrekel nekaj ponesrečenih pikrosti. Na primer, da ima Levica v koaliciji absolutno višji status kot SD. Da to govorijo v SDS in Gospodarski zbornici, razumemo – s tem namreč hočejo načenjati verodostojnost koalicije ter jeziti Hana in njemu podobne. Da se da Han, vodja poslanske skupine SD, tem izjavam sprovocirati, je seveda problem SD in njene izbire vodje poslanske skupine. Da vodja poslanske skupine SD v to dejanske verjame, pa je veliko hujši problem. To namreč očita stranki, ki nima niti enega ministra, ki nima niti enega vladnega vzvoda moči. Je to res višji status?
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Uvodnik
Šestega septembra 1930 so bili zjutraj ob 5. uri in 43 minut po končanem 1. tržaškem procesu na gmajni pri Bazovici ustreljeni Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, predstavniki slovenske zamejske antifašistične organizacije Borba. Rehabilitacija štirih antifašistov je že dolga leta želja slovenske zamejske skupnosti, saj so jih obsodili mimo (sicer vprašljive) takratne fašistične zakonodaje, ki je smrtno kazen predvidevala za tiste, ki bi ogrozili življenje kralja, kraljice, princa prestolonaslednika ali ministrskega predsednika. Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču ni bilo nikoli dokazano sodelovanje v teh dejanjih, ni pa dvoma, da so bili zelo aktivni, sicer ilegalni nasprotniki fašističnega režima, ki se je takrat že grobo znašal nad Slovenci na Tržaškem. Vsi dosedanji poskusi rehabilitacije štirih za slovensko skupnost nedvomnih junakov boja zoper fašizem so bili neuspešni.
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Uvodnik
Staš Zgonik in Jure Trampuš v tokratni naslovni temi pišeta: »Za politike z omejenim mandatom je resno zmanjševanje izpustov prezahtevna naloga. Fosilna goriva še vedno preveč učinkovito poganjajo gospodarsko rast, da bi se jim bili pripravljeni odreči. Če bi želeli globalno segrevanje ozračja v primerjavi s predindustrijsko dobo zadržati pod dvema stopinjama Celzija, bi morale emisije toplogrednih plinov v prihodnjih desetih letih pasti za približno 25 odstotkov, do leta 2070 bi morale povsem izginiti.« A bistven je stavek: Fosilna goriva še vedno preveč učinkovito poganjajo gospodarsko rast, da bi se jim bili politiki pripravljeni odreči.
-
Leta 2006 je vlada Janeza Janše odpravila najvišjo, 50-odstotno dohodninsko stopnjo. Seveda, šlo je za spodbujanje najproduktivnejših, tehnične inteligence, ki bo sicer danes-jutri odšla iz države. A vlada je dejansko s to reformo razbremenila najbogatejše. Naslednjič smo to doživeli v času vlade Mira Cerarja, tudi slednji se je lotil razbremenjevanja »tistih, ki dosegajo višjo dodano vrednost«. In razbremenil predvsem najbogatejše. In enako bo storila vlada Marjana Šarca z napovedano davčno reformo. Argument, da to počnejo zaradi tehnične inteligence, inženirjev in tako dalje, je nesramen in ni vreden resne vlade. Ta vlada je v tem tednu naredila potezo, ki jo pomika na političnem parketu močno v desno, vprašljiva pa postaja koalicijska pogodba, ki smo jo doslej ocenjevali kot spodobno.
