Grega Repovž
-
Velika priljubljenost predsednika vlade Marjana Šarca, njegove stranke in vlade si zasluži resnejšo obravnavo: to, kar vidimo, ni popularnost, ni všečnost, ampak je uspeh ideologije neke oblasti, ki se je zelo dobro ulegla na razmere v družbi. Da bomo razumeli, kaj se dogaja, bo treba uporabljati politična in ideološka očala, ne trženjskih ali kakšnih drugih, ki so jih ta teden na plano klicali mediji. Za politiko in ideologijo gre. Mimogrede: TV Slovenija postaja res bizaren medij. Naroči raziskavo pri Ninamedii, potem pa v Odmevih priredi trganje te raziskave na koščke. Pripravi izbor popevke za Evrovizijo, potem pa gostje v Odmevih razpravljajo, ali je bilo vse skupaj lažirano. Kdo na tem svetu to počne? Kdo sebe daje ves čas v nič in pri tem še misli, da je dober?
-
Antoniu Tajaniju smo lahko za njegov nastop v Bazovici hvaležni. Večina je namreč spregledala, da so v zadnjih štirih letih evropske stranke, razen redkih, skoraj vse po vrsti začele uporabljati nacionalistično retoriko. Seveda, začelo se je z begunsko krizo ter vse večjim uspehom populistov, ki so gradili na protibegunski retoriki. Sledila sta uspeh Donalda Trumpa z Najprej, Amerika in britanski brezglavi nacionalizem – v Britaniji je tako hudo, da si laburisti še danes, pa čeprav je že zadnjemu vodovodarju iz Glasgowa jasno, da prihaja velik račun za iracionalnost, ne drznejo biti proti brexitu ali vsaj za nov referendum; nikar ne pozabimo tega. Tako je to, ko prevlada nacionalizem.
-
Nemški gospodarski minister Peter Altmaier je ta teden predstavil na začetku mandata napovedano zakonodajo, s katero bo Nemčija začela varovati svoja podjetja pred tujimi prevzemi. Čeprav Altmaier poudarja, da gre predvsem za tehnološka podjetja, gre dejansko za načrt, kako obvarovati strateška podjetja, katerih poslovanje in ravnanje vpliva na nemško gospodarstvo kot celoto. Tveganja ne pomenijo le azijska podjetja, ki želijo pridobiti dostop do intelektualne lastnine nemških visokotehnoloških podjetij, ampak tudi druge močne korporacije in skladi, ki so danes tako veliki, da jim ni težko pridobiti pomembnih in celo obvladujočih položajev niti v največjih nemških gigantih.
-
Razpisi za protokolarna vozila za premiere, ministre, župane in različne direktorje javnih družb spadajo med zabavna čtiva. Vedno znova se pokaže, da so si najprej zamislili, kateri avto si želijo, nato pa napisali razpis tako, da so s karakteristikami omejili konkurenco, da je bil izbran prav tisti avto. Ko so na primer v kabinetu premiera Mira Cerarja leta 2016 kupovali limuzino, so v razpisu zahtevali praznotekalne pnevmatike, medosno razdaljo več kot 3000 milimetrov in »ekofunkcijo« motorja. Seveda sta prispeli le dve ponudbi in premierov kabinet je tako dobil želeni avto BMW 740 xDrive. Z razpisom z vidika zakonitosti ni bilo nič narobe, hkrati pa je bilo seveda vsem jasno, za kaj je pri vsem skupaj šlo. Temu bi lahko rekli razpisna kreativnost.
-
Po vsakih volitvah pride trenutek, ko začnejo politični komentatorji ugotavljati, da se je Janezu Janši politični koncept izpel. Pa da imajo volivci tega dovolj. Pa da se tudi v njegovi stranki sprašujejo, ali ni morda čas, da vodenje stranke prevzame kdo drug. Še njegovi dvomijo o njem, torej bo nekaj na tem. To traja kakšen mesec in vedno se tudi zgodi, da kakšen mlad poslanec SDS ali njihov lokalni veljak te besede vzame resno. Jih ponotranji in javno reče, da je čas, da kdo drug prevzame stranko. Medijem je to seveda še ena potrditev, da se je v SDS začelo nekaj dogajati.
-
Evropi grozi resna nevarnost, da bodo v prihodnji sestavi evropskega parlamenta populistične skrajno desne stranke tako močne, da bodo imele vpliv na sestavo evropske komisije, je stavek, ki se danes pogosto ponavlja v medijskih, političnih in geopolitičnih razpravah. No, seveda je ta stavek malce srhljiv in v njem se skriva jasen poziv razsvetljenim prebivalcem Evrope, da se na tokratnih volitvah pač tako ali drugače angažirajo, da bodo preprečili zmago aliansi sovraštva, ki se je odločila zasesti Evropo. Da, govorijo o rušenju Evrope, a naj vas to ne zavede: želijo jo zasesti, želijo jo upravljati, Evropa je zanje pomemben politični cilj. In ekonomski. Ker za to gre. Politika je za te ljudi najprej posel.
-
Pa smo priča novemu demagoškemu udaru. Poimenovali ga bomo kar inženirski udar. A ne gre za to, da bi inženirji v tej državi izvajali kakšen državni ali drugačen politični udar, temveč so inženirji tisti, ki bodo spet zlorabljeni oziroma so že. Kako zlorabiti poklicno ali družbeno skupino, smo v tej državi že velikokrat videli. Tako se lastniki velikih gospodarskih družb (na primer Akrapovič) na primer vedno znova razglašajo za podjetnike, malodane samostojne podjetnike, da s tem seveda pridobijo podporo dejanskih podjetnikov in njihovih družin ter vseh, ki vidijo, da je to podjetništvo pogosto eno samo garanje, ter si spet zlobirajo malo boljši fiskalni položaj ali kakšno drugo ugodnost, od katere pa seveda podjetniki nimajo nič, ker je namenjena – eliti, najbogatejšim.
-
Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada živi v Sloveniji pod pragom tveganja revščine 13,3 odstotka ali 268 tisoč ljudi. Podatki so seveda za leto 2017. Pred gospodarsko krizo je bil v Sloveniji relativno reven skoraj vsak deveti, ob začetku krize vsak osmi, vmes vsak sedmi, v zadnjem letu pa ponovno vsak osmi prebivalec. Vendar je treba osebam pod pragom tveganja revščine prišteti še resno materialno prikrajšane in osebe, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Tako dobimo število vseh, ki so dejansko izpostavljeni tveganju socialne izključenosti: gre za 345 tisoč prebivalcev te države. Vsakega šestega.
-
28. 12. 2018 | Mladina 52 | Uvodnik
Kdor je v sredo, 19. decembra, odprl spletno stran Spiegla, hamburškega tednika, s katerim Mladina sodeluje že leta, njegovi avtorji so del Mladine že dobrih deset let, je dobil vtis, da se je začela vsaj vojna. Prvo stran je zasedal le en članek. To mediji naredijo v res izjemnih situacijah, ko se dogaja kaj pomembnega, velikega. In za Spiegel se je. Časopis, ki je znan po neizmerni natančnosti – vsak članek prebere področni urednik, nato pravnik, odgovorni urednik, urednik deska, vsak podatek pa preverijo še v dokumentaciji, kjer 60 ljudi pred objavo preverja številke, imena in navedke v člankih –, je ugotovil, da ima v svojih vrstah novinarja, ki si je zgodbe izmišljeval. Claas Relotius ni poročal le za Spiegel, temveč za številne medije, je dobitnik kopice nagrad, zadnjo je dobil samo štirinajst dni pred razkritjem, da je slepar. V Mladini in Globalu sicer nismo objavili nobene njegove reportaže – bile so preveč ekskluzivne, da bi lahko posegali po njih. A če bi lahko, bi. Kdo ne bi objavil reportaže o sirskem dečku, ki verjame, da je povzročil državljansko vojno?
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Uvodnik
Ta teden je Siol.net objavil novico, da bo moral Bernard Brščič, pomemben nastopač iz kroga SDS, nekdanji član kabineta Janeza Janše, ki v javnosti nastopa z izjavami, v katerih zanika holokavst in širi sovraštvo do beguncev, istospolnih, muslimanov, žensk in drugih skupin prebivalstva, na zagovor k delodajalcu. Brščič je zaposlen v državnem Elesu. A k Elesu se bomo še vrnili.
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Uvodnik
Ta teden je prinesel o primeru ravnatelja Dušana Merca preveč informacij, da bi lahko zgodba ostala znotraj črno-belih tonov, ki so nam omogočali dosedanje opredeljevanje. Ob ustavitvi kazenskega postopka zoper Merca je obveljalo, da je upokojeni ravnatelj sicer malo po domače vodil ljubljansko Osnovno šolo Prule (čemur ugovarja), kar se ponavadi v vsej svoji dimenziji pokaže, ko gre kaj narobe, a vendar je imel dobre namene in je zaščitil žrtev spolnega nadlegovanja. Pri čemer je bilo vsakemu z malo izkušnjami jasno, da se bo ignoranca postopkov na koncu izkazala kot glavni problem. Ampak Merc in njegov odvetnik sta stvari zapeljala dovolj spretno, da je bil vsak ugovor razumljen kot branjenje storilcev. Govorimo seveda o dogodkih iz leta 2014.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Uvodnik
Dejansko ni nobene logike. V slabih tridesetih letih države, ko so se sfere znotraj novega političnega sistema razvijale in postajale vse bolj prefinjene, izdelane in tudi dorečene, je na prvem mestu med tistimi, ki je resno nazadoval, socialni dialog med delojemalci zasebnega sektorja in gospodarstvom. Dolgo je bil to dialog na ravni skandinavskih držav. Predstavniki podjetij so bili nekdaj ugledni in uglajeni ljudje z vpogledom v ekonomijo in družbo, zmožni govoriti o Mahlerju ali pa lon poslih z Nemčijo, zdaj pa nas že več kot desetletje na vrhovnih položajih gospodarskega zastopništva presenečajo neomikani in neverjetno grobi ljudje. Od Sama Hribarja Miliča do zadnje generalne direktorice gospodarske zbornice Sonje Šmuc – ne le družbena neotesanost, pogosto gre že kar za razredno sovražnost. Kot ne bi bili v visoko razviti evropski državi, članici evroobmočja.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Uvodnik
Z nekaterimi zadevami mediji ne želimo obremenjevati svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev. V tem se ne razlikujemo od drugih podjetij. Vse panoge in podjetja imajo svoje vire težav in jih pač rešujejo. Kadar novinarji pišemo ali poročamo o sebi, za to obstajajo res tehtni razlogi, ki lahko vplivajo tudi na bralce, poslušalce in gledalce. Tudi zdravniki se ne odzovejo na vsako mazaštvo ali prodajanje različnih placebov pacientom. Ko pride do ravnanja, ki lahko ogrozi življenje in zdravje ljudi, pa se javno oglasijo. Tako je bilo na primer v primeru kampanje zoper cepljenje otrok. Brez javnega nastopanja zdravnikov bi se stvari slabo končale. Tudi v tem primeru ne gre za medije, gre za interes javnosti.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Uvodnik
»Ljubim izdajo, preziram izdajalce.«
—Napoleon Bonaparte -
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Uvodnik
NLB, La Toya in kroglice pregelk
Zadnje tedne smo v redakciji Mladine sistematično zbirali informacije o prodaji NLB. Novinarsko smo poskušali razvozlati, kakšen koncept prodaje in kasnejšega upravljanja svojega preostalega deleža si je vlada zamislila.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Uvodnik
»Slovenija je spomladi letos podprla globalni dogovor Združenih narodov o migracijah, ki naj bi ga sprejeli decembra v Marakešu v Maroku. Zdaj pa so se pojavile spremenjene okoliščine. Slovenija mora vsak dan skrbeti, da so njene meje, še posebno schengenska meja s Hrvaško, budno varovane … da ohranimo tu način življenja, kot ga imamo, evropski način življenja.«
—Zunanji minister Miro Cerar, 6. novembra 2018
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Uvodnik
Pred dobrim letom je na Islandiji na predčasnih volitvah s 25 odstotki zmagala desna Neodvisna stranka pod vodstvom odvetnika Bjarnija Benediktssona. A slednji zaradi preteklih škandalov ni užival zaupanja drugih strank, da bi lahko ostal premier. Na drugo mesto se je z dobrimi 16 odstotki uvrstila leva Zelena stranka, ki jo vodi jezikoslovka Katrín Jakobsdóttir. Sledili so klasični zapleti, kot po vsem svetu in v vseh državah, kjer so vlade koalicijske, in na koncu je 42-letna levičarka Katrín Jakobsdóttir postala islandska premierka, v koalicijo pa sta vstopili še Napredna (kmečka) stranka in že omenjena desna Neodvisna stranka. Benediktsson (48 let) pa je postal finančni minister.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Uvodnik
»Pričakujem, da bo za delnice med malimi vlagatelji še kar nekaj zanimanja, saj gre za za najboljše slovensko podjetje,« je z nekaj pridržka v glasu izjavila predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga Lidija Glavina v hotelu Union, ko sta skupaj s predsednikom nadzornega sveta Damjanom Beličem javno oznanila, da država nadaljuje prodajo NLB. Ampak ima prav: NLB je trenutno res eno najboljših slovenskih podjetij, z izjemnim donosom in dobičkom. In slovenska vlada ga prodaja, čeprav je vnaprej jasno, da take banke in podjetja v tem trenutku kupujejo zgolj špekulanti. Ker vedo, kako izjemen posel je do kosti obrati takšno regionalno banko. Nakup NKBM se je lastniku, podjetju Biser Bidco S.a.r.l., poštnemu predalu v Luksemburgu, neizmerno izplačal. V dveh letih so z dobičkom poplačali nakup. In tudi takrat smo vnaprej vedeli, da se bo to zgodilo. Darilo špekulantom.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Uvodnik
Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj je bil včasih pomemben del slovenske ekonomske misli – veliko izjemnih ljudi je bilo zaposlenih v tem uradu, od tam prihaja na primer nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, pa velika zastopnica UTD Valerija Korošec in seveda nekdanji evropski komisar Janez Potočnik, njegov dolgoletni direktor. Nekako je bil to vladni think tank, v njem so delali družbene in ekonomske analize, razmišljali širše, Hanžkova poročila o človekovem razvoju so bila na primer izjemno branje, vpogled v drobovje družbe, in so dejansko ponujala razmislek o tem, kako naj se ta družba razvija glede na možnosti. Z odhodom Janeza Potočnika in nesrečno izbiro večno užaljenega Janeza Šušteršiča za njegovega naslednika je ta institucija začela izgubljati javni ugled, pa tudi propulzivnost.
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Uvodnik
Pretekli teden smo dobili v Sloveniji res dober primer, kako deluje ta država – pa ne mislimo na državo kot tvorbo, ampak na to, v kaj so se ljudje v tej državi spremenili in kaj so postali v 25 letih nenehnih diskvalifikacij, podtikanj in strašenja. Kako ostati razumen v državi, v kateri obstaja cel aparat (okoli enega človeka), ki načrtno in zavestno diskvalificira drugače misleče, zlorablja podatke, lažira dogodke, pretirava in straši – sploh pa, odkar ima cel propagandni stroj, ki ga financira »prijatelj iz Madžarske«, mimikriran v navidezne medije.
-
5. 10. 2018 | Mladina 40 | Uvodnik
Pravkar poteka zadnje dejanje vseljudskih vstaj leta 2012. Govorimo o tistem trenutku, ko so Slovenci imeli dovolj. Dovolj korupcije, dovolj politikov, ki goljufajo, krmijo svoj širši dvor z državnim premoženjem in koncesijami, dovolj so imeli divjega kvazi kapitalizma in lažnega odprtega trga. To je bil trenutek, ko je ljudstvo odneslo totalitarnega Janeza Janšo, ko so njegovi zvesti vojščaki (Gregor Virant) uvideli, da se ljudje tokrat ne šalijo in da mislijo resno. To je bil čas, ki je oblikoval neko novo generacijo politikov, čas, iz katerega je nastala stranka, ki je dobila najvišjo podporo v sodobni Sloveniji (Stranka Mira Cerarja na volitvah 2014), čas, ki je omogočil nastanek Levice. Pač čas, ko je ljudstvo razumelo, da lahko zahteva spremembe in jih tudi doseže – že zgolj z navzočnostjo na mestnih ulicah.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Uvodnik
Domnevno gospodarski interesi še naprej poskušajo disciplinirati vlado. Proti njej se je postavil tudi – od prejšnje garniture podedovani – fiskalni svet, ki je razglasil vsebino koalicijske pogodbe za malodane napad na javne finance. Lotiti se koalicijske pogodbe je že samo po sebi nenavadno dejanje, a fiskalni svet se pri tem ravnanju sklicuje na ravnanje istoimenskih svetov po Evropi, na primer nizozemskega fiskalnega sveta, ki pregleduje tako programe strank kot koalicijske pogodbe (pri čemer je nizozemska družba popolnoma drugačna od slovenske). Seveda bi temu lahko prikimali, če bi fiskalni svet to nalogo opravil v celoti: se torej lotil najprej programov političnih strank, nato pa še koalicijske pogodbe. A tega trojica, ki jo vodi dr. Davorin Kračun, ni naredila.
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Uvodnik
V kabinetu predsednika vlade republike Slovenije na enem izmed najobčutljivejših položajev od tega tedna sedi eden nevarnejših ljudi v državi. Gre za človeka, ki odkrito razpihuje sovraštvo, ki je kljub primerni izobrazbi in izkušnjam popolnoma nestrokoven na svojem področju, je nevaren fanatik. Je človek, ki bi ga, če varnostne službe v tej državi delujejo, dejansko morali zaradi njegovih stališč doslej zelo natančno nadzorovati, med drugim zato, ker je na prejšnjih funkcijah zavestno in načrtno prikrival delovanje neonacistov v državi. Ta človek je odslej tisti, ki usmerja varnostno politiko te države.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Uvodnik
Zajezitev sovražnega govora bi morala biti ena od prvih nalog Šarčeve vlade – če je v njej dovolj modrosti. Takšne naloge se namreč lahko katerakoli vlada loti le na začetku mandata, z interventnim, res hitrim zakonskim posegom. Naloga je težka, še težja zato, ker na mestu odgovornih ministrov za pravosodje, notranje zadeve in kulturo nima ravno politično močnih oziroma izkušenih oseb. A nikogar ne bo nadaljnja eskalacija bolj udarila kot ravno vlade. Janševi pač vsak dan bolj lažejo, osirajo, blatijo, so popolnoma brez zadržkov.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Uvodnik
Brez dvoma gre za grozljivo podobo, ko se neki moški, oblečeni v stare vojaške hlače, ki so jih pretežno dobili v času, ko so služili vojaški rok v Slovenski vojski, zbirajo v gozdu in salutirajo nekdanjemu vodji nogometnih navijačev, ki ima za sabo nemalo izredno problematičnih dejanj, med drugim je bil zaprt zaradi poskusa umora. Sploh v teh krajih nas mora pošteno stresti: pred več kot tridesetimi leti so se na enak način začeli zbirati neki drugi moški v nekdanji jugoslovanski republiki Srbiji. Ko je leta 1987 Vojislav Šešelj sebe razglasil za četniškega vodjo, začel hoditi po Jugoslaviji in govoriti o veliki Srbiji ter okoli sebe zbirati somišljenike, si ni nihče mislil, da bo to na koncu pripeljalo do ene najbolj krvavih vojn v Evropi. Zato gre vsak tak pojav jemati z vso zaskrbljenostjo in resnostjo.
-
31. 8. 2018 | Mladina 35 | Uvodnik
Seveda je bilo jasno, da bo Rosvita Pesek ob prvi priložnosti v Odmeve pripeljala Iva Boscarola, da bo povedal svoje o Šarčevi vladi in njenih načrtih. Dobro, bila je velika verjetnost, da jo bo Pop TV prehitel, da ga bo imel prvi v studiu Uroš Slak. Da bo prišel in grmel, kako bo odpeljal svoje podjetje iz Slovenije, ker bodo davki tu previsoki, pa je bilo popolnoma jasno. To je že folklora.
-
24. 8. 2018 | Mladina 34 | Uvodnik
Odnos do zdravstva je v Sloveniji histeričen. Histeričen je zato, ker se prek debate o zdravstvu zlahka dobiva točke. To velja za politiko, medije in vse, ki se radi malo promovirajo.
-
17. 8. 2018 | Mladina 33 | Uvodnik
Pogovorimo se o krščanskih demokratih
»Hvaležen sem vsem poslancem, ki so 22. junija glasovali zame. Nekateri nam priznavajo, da smo z ekipo v teh dveh mesecih, ko sem na funkciji, naredili več kot so prej v 4 letih mandata. DZ je zaradi moje izvolitve normalno deloval in to je najpomembnejše.«
—Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije in državnega zbora, na Twitterju 14. avgusta 2018
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Uvodnik
Čeprav nam internet daje občutek, da lahko v vsakem trenutku izvemo vse o aktualnem dogajanju ne le v neki državi, ampak celo v nekem mestu na tem svetu, dejansko razen res aktivnih prebivalcev širša javnost že v Evropi nima dostopa do dogajanja, kaj šele v svetu. Žal so za to krivi kar mediji oziroma kar je od njih v tem pogledu ostalo (in seveda razmislek države, zakaj mora nujno podpirati medije). Odkar so velike medijske hiše – z nacionalno radiotelevizijo vred – oklestile svoje dopisniške mreže, celotna slovenska medijska krajina ne premore niti enega dopisnika iz Afrike, na primer. Barvitega globalnega dogajanja skozi slovenske medije dejansko sploh ne čutimo. Poročanje je pretežno omejeno na izredne dogodke in na tista redka dopisniška mesta, ki so še ostala. Amerika sta za nas New York in Washington, Evropa pa dejansko le tistih šest držav, v katerih so še dopisniki, pri čemer je velik del poročanja vezan na Slovenijo samo ali res izstopajoče dogodke v tisti državi.
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Uvodnik
Pred kratkim je družinska prijateljica opisovala zadrego, ki se imenuje praznovanje 50. rojstnega dne. V današnjem svetu dinamičnih družin je lahko neko praznovanje, kjer je treba združiti njegovo družino, njeno družino, njegovo prejšnjo družino in družino očeta njenih otrok, nenadoma zahtevno opravilo. Njen oče je cinik in rad podreza v družino očeta njenih otrok, zato mora sedeti ob materi, da ga drži nazaj. Zato in zaradi drugih podobnih razmerij morajo biti – vztraja prijateljica – vsi skupaj razdeljeni na tri mize v eni sobi, kar je bilo lastniku restavracije sicer malce hecno in naporno, kot je diplomatsko rekla, a očitno je tudi on vajen vsega. No, vsi se tudi ne poznajo in tudi različnih političnih prepričanj so, ne bi rada, da bi se ravno povprek skregali glede stanja v državi, kar se je zgodilo na zadnjih štirih ali petih praznovanjih.
